Na Češkem ne zgolj za obstanek

Pri 26 letih ima za seboj že več kot osem let legionarstva, v glavnem na Švedskem. Tam je najprej okusil profesionalizem zunaj domovine, ko se je leta 2006 podal v Malmö, kjer je ostal do 2011., medtem pa se je prebil tudi v člansko reprezentanco. Sledili sta dve sezoni pri moštvu Växjö Lakers, potem je eno sezono elitno nemško ligo preizkušal v dresu Münchna, lani se je za kratek čas mudil pri Celovcu. Ko je novembra končal igre v dresu Slovenije na ljubljanskem turnirju evropskega izziva, je vesel oznanil novico, da se vrača na njemu ljubo Švedsko.

V svoje vrste ga je zvabil Västerås, član lige allsvenskan, od koder se želi še letos prebiti v elitno tekmovanje. »To je naš glavni cilj. Za zdaj je vse v najlepšem redu, igramo dobro, dve točki zaostajamo za vodilnim moštvom. Naš cilj je, da smo na koncu rednega dela na prvih dveh mestih, potem se igra finale lige allsvenskan in se napreduje v elitno ligo,« nam je na Dunaju pojasnil 192 centimetrov visoki hrust deškega obraza, ki v Skandinaviji zelo uživa: »Mesto mi je všeč, je lepo, ne premajhno, ne preveliko. Če pa bi rad kaj več, je Stockholm oddaljen le uro vožnje. Priskrbeli so mi tudi stanovanje in avto, tako da nama je s punco zelo všeč.«

Ni izgovorov

Skandinavsko dojemanje hokeja ga je tako in tako prevzelo že v najstniških letih. »Švedski slog igre mi bolj ugaja kot pa denimo tisti, ki sem ga igral kratek čas v ligi EBEL s Celovcem. Tako sem se hitro vklopil v ekipo, vse je v redu. Zadovoljen sem tudi z minutažo v igri, na ledu sem od 15 do 22 minut,« pravi Urbas, ki pa po prvi tekmi turnirja evropskega izziva ob lepi modri Donavi, ko je z risi izgubil proti Avstrijcem, ni bil najbolj prešerne volje. Zaradi številnih poškodb se je znašel v premešanem napadu, skupaj z Rokom Tičarjem in Davidom Rodmanom. »Morda nas je na začetku to malce zmotilo, toda na to se ne smemo izgovarjati. Vsi vemo, kakšen je naš sistem igre, tega se je pač treba držati. Žal na tekmi z Avstrijo ni bilo tako. Sicer pa so na vsakem reprezentančnem zboru kakšne spremembe, zaradi poškodb vedno kdo manjka. Naš pristop mora biti boljši že od začetka tekme, proti Avstrijcem pa je bilo videti, kot da od prve minute nismo bili pripravljeni. A to je za nami, treba je iti naprej,« je odločen Urbas, eden od ključnih članov slovenskega hokejskega buma na lanskih olimpijskih igrah v Sočiju.

Maja bo na Češkem spet na vrsti boj za obstanek v elitni skupini reprezentanc. »Takšni turnirji, kot je ta na Dunaju, so del priprav za SP. S fanti smo odlična klapa, tako da radi pridemo na zbor. V tej sezoni sem zaradi klubskih obveznosti izpustil eno reprezentančno akcijo, tako da nikoli nismo v popolni zasedbi. Tudi na začetku zaključnih priprav aprila bomo eni prišli prej, drugi pozneje, pomembno pa je, da bomo na prvenstvu popolni. Seveda je cilj obstanek med elito. Toda če se nam bo vse izšlo, če bomo predstavili vse, kar znamo, se zna zgoditi še kaj več,« je optimistično namignil Jan Urbas.