Muster je za Kavčiča laik

Slovenski teniški mušketirji bodo od 6. do 8. marca v Bratislavi, v uvodnem dvoboju pokala Davis prve evro-afriške skupine, namerili na Slovake. Tu črna celina z Davisom nima nobenega opravka, še posebno ker bodo izbranci kapetana Blaža Trupeja tenisirali v državi, ki je hokejska velesila. Med potniki na lepo modro Donavo, ne dunajsko, temveč bratislavsko, bo tudi Blaž Kavčič, ki je ta mesec prestal operacijo ukleščenega živca stopala desne noge. Sedemindvajsetletni teniški desničar lepo okreva, toda igranje na Slovenskem (Slovaškem, Slovenija je sicer Slovinsko) je pod velikim vprašajem. A najbolje, da se vse okoli tega sliši in nato napiše iz prve roke. »Operacija je minila po načrtih, okrevanje poteka tako, kot smo ga načrtovali. Kot zanimivost lahko povem, da je malce hitrejše, kot se je to dogajalo po operaciji ukleščenega živca na stopalu leve noge. Veliko lažje je, ker, po izkušnji še iz prejšnje poškodbe in operacije, vem, kaj vse me čaka. Zelo sem optimističen. Zdaj sem pri običajni telesni moči, res je, da ne morem teči, a počnem vse druge stvari. Telo je pripravljeno na napore, po tej plati se bom lahko vrnil v hipu. Druga stvar pa je, kako kakovostno bom sposoben igrati. Potreboval bom namreč več tednov, da se bom vrnil v pravi tekmovalni ritem in v pravo gibanje z desno nogo,« je poročal Kavčič.

Glava, ne srce

»Ali bom igral že v pokalu Davis, se bomo odločili zadnji dan pred začetkom. Tega si zelo želim, res pa je, da si bom tokrat za premislek vzel malce več časa. Bolj bom razmišljal z glavo, ne toliko s srcem kot na tekmi proti Izraelu v Portorožu. Če bi tam zmagali, bi bili pred vrati svetovne skupine. A z igranjem sem si naredil medvedjo uslugo, kar dolgo sem moral še počivati, tokrat si ne želim tega. Čim prej se želim vrniti na igrišča, tudi na račun tega, da izpustim Bratislavo. Tudi če tam zmagamo, imamo do svetovne skupine še dolgo pot,« ugotavlja 110. igralec sveta na razpredelnici ATP, ki je denimo lani imel tudi počeno kost v desnem stopalu.

»Vračanje po tako težkih poškodbah je zelo zahtevno. Če imaš v letu dni tri takšne... Ne spomnim se, da bi se kakšen tenisač sploh vrnil po tem. Voljo imam močno, a pridejo trenutki, ko bi loparje najraje nekam zagnal. A ker veš, da je tenis tvoje življenje, da je to nekaj, kar imaš najraje na svetu, težave malce zamrejo. V glavi imaš le pozitivne stvari, denimo, kako si ob zmagi na turnirju dvignil roke v zrak. Vse pomembne lanske zmage so bile dosežene po težki poškodbi. Zakaj ne bi iz zadnje prišel še močnejši? A tudi te se enkrat morajo končati, le upam, da se bodo ustavile, preden bo moja volja šla,« je zagate še opisal ljubljanski tenisač. Za zdaj, kot po operaciji stopala leve noge, vadi sede na stolu oziroma z loparjem sede odbija žogico. »To sem še malce izboljšal, tu je še klopca. Thomas Muster je v teh zadevah zame kar laik,« je šaljivo sklenil Blaž Kavčič.