Morski pes požrl konkurenco

Če bi stari Rimljani kolesarili, bi imeli gladiatorske boje na kolesu. Kajti letošnji Tour de France je bil res pravi tekmovalni masaker. Zmagovalec, Italijan Vincenzo Nibali, imenovan tudi morski pes iz ožine, rodil se je namreč v Messini, je potolkel konkurenco; najbližjega zasledovalca, Francoza Jean-Christopha Pérauda, je za seboj pustil za kar sedem minut in 52 sekund, za lep uspeh Francozov po dolgih 30 letih, dva na stopničkah, pa je poskrbel tretji Thibaut Pinot, za Sicilijancem je zaostal za osem minut in 24 sekund. Devetindvajsetletni Lo Squalo je posebno v gorskih etapah pokazal neverjetno moč in pospešek, ko se je odlepil od tekmovalnih sovragov. Resda, da sta zaradi padcev in polomljenih kosti morala odstopiti najhujša konkurenta, lanski prvak Chris Froome in dvakratni zmagovalec Alberto Contador, ampak morski pes je tokrat ugriznil kar za veliki trojček. Postal je namreč šesti kolesar, ki je dobil vse tri velike etapne dirke; leta 2010 je dobil Vuelto, lani pa Giro d'Italia. Drugi večniki so Contador, Francoza Bernard Hinault in Jacques Anquetil, Italijan Felice Gimondi in Belgijec Eddy Merckx. Nibali je tudi deseti Italijan, ki je zmagal v skupni razvrstitvi francoske pentlje; nazadnje je to uspelo Marcu Pantaniju leta 1998. V sobotnem edinem kronometru na letošnjem Touru pa je Vincenzo dokazal, da je pravi tudi v kolesarjenju na čas; osvojil je odlično četrto mesto.

»Zmaga na španskem krogu je bila zame pomembna, saj sem si dokazal, da v prihodnjih letih lahko merim na zmago na italijanski in francoski dirki. Ker sem Italijan, je seveda jasno, da je Giro zame zelo pomemben, poseben pa je tudi za lokalne navijače. Zmaga na Touru je večja od tistih na Vuelti in Giru. Tourova zaradi večje mednarodne pozornosti, ki jo zahteva takšna dirka. Drugače je, večje, lepše. Tudi tekmovalna raven je na precej višji ravni kot na drugih preizkušnjah, čeprav sta Vuelta in Giro resna tekmeca,« je epsko plat francoskega ravninskega kolesarjenja in hribovskega garanja najprej opisal Messinec, ki tekmuje za kazahstansko Astano.

Ključni biološki potni listi

Glede čistosti današnjega vrhunskega kolesarjenja pa je Nibali razkril pekočo drobtinico: »Nikoli ne bi imel možnosti zmagati v Franciji, če ne bi bilo zadnjih izboljšav pri boju proti prepovedanim poživilom.« Nibalija namreč imajo za čistega kolesarja, njegov triumf na letošnjem Touru naj bi bil dokaz, da kolesarji lahko slavijo brez dopinškega goljufanja. Ko je zloglasni Lance Armstrong leta 1999 dobil svoj prvi prigoljufani Tour, še ni bilo testa za dopinško sredstvo EPO, tudi pozneje so dopinški policaji težko lovili novosti v farmakologiji. Zdaj je obilica kontrol zunaj tekmovanj, kolesarji morajo od leta 2008 imeti biološke potne liste, tako da je ta šport vidno napredoval k čistemu vrhunskemu soočanju na dveh kolesih. S čiščenjem pa je prišel tudi Nibalijev tekmovalni vzpon, denimo na Touru leta 2008 je bil skupno 19. Sicilijanec je svojčas javno zahteval, naj dopinške prevarante kar zaprejo. »Res je, da sem se leta 2008 počutil žalostnega in razočaranega. Od takrat pa je bil storjen viden napredek, s tem so prišli tudi moji uspehi. Zahvaljujem se dopinškim kontrolorjem, kajti brez njihovih vztrajnih preverjanj danes ne bi bil tu, kjer sem. Biološki potni listi so omogočili izenačenje pogojev za vse. Sem tudi, denimo, pripravljen na to, da moje vzorce shranijo za bodoče kontrole,« je odločen Vincenzo Nibali z ostrimi kolesarskimi zobmi. Letos sta v Angliji in Franciji kolesarila tudi Slovenca Kristijan Koren in Simon Špilak. Slednji je odstopil, Koren pa je bil v ozadju krvoločne konkurence, ki jo je požrl morski pes.