Morebiti bodo leteli tako kot v Franciji

ZREČE – Na torkov zbor ob začetku priprav za evropsko prvenstvo na Hrvaškem je prišel po kapetanskem vzoru prvi med igralci, zgodnejši je bil seveda le šef, selektor slovenske rokometne reprezentance Veselin Vujović. Vid Kavtičnik in Črnogorec pa sta se nato spustila v oceno dogajanja v francoskem ligaškem prvenstvu; Kavtičnik namreč brani barve Montpelliera, ta pa ima kot vodeči v prvenstvu trenutno kar pet točk prednosti pred drugim Nîmesom in presenetljivih šest pred finančnim velikanom Paris Saint-Germainom, ta drži tretje mesto. A pustimo zdaj domače rokometne zdrahe Francozom, Vid Kavtičnik si je na zadnjem svetovnem prvenstvu v boju za bronasto odličje na tekmi proti Hrvaški huje poškodoval koleno. »Že pred tekmo sem dejal, da bi dal tudi nogo za to, da bi osvojili bron,« je takrat po obračunu navrgel kapetan bronasto okinčanih fantov. Nato je na kolenu sledila operacija, okrevanje pa je bilo dolgotrajno. Slovenjgrajčanu je zaradi napornih treningov denimo tudi oteklo koleno, ko se je konec oktobra izbrana vrsta zbrala za dve prijateljski tekmi s Hrvaško. Torej... »Rehabilitacija je bila težka, še posebno v prvih tednih po operaciji. Nato pa sem zelo dobro napredoval, vedno več motivacije sem imel. Res sem tudi dobro delal, v Sloveniji s Srdjanom Djordjevičem in Primožem Porijem, v Franciji s klubskim kondicijskim trenerjem, tako da sem nekako res lahko maksimalno opravil rehabilitacijo. Paziti je bilo treba tudi na levo koleno, kjer sem imel že dvakrat strgano križno vez, koleno je že precej utrujeno. Zdaj je načeto tudi desno koleno, tudi leta niso več takšna, kot so bila pred letom 2004,« pravi 33-letni Kavtičnik, ki si je leta 2004 na EP v Sloveniji priigral srebrno odličje. »Definitivno je vse skupaj pripeljalo do tega, da sem moral opraviti malce drugačno okrevanje, ni bilo pa toliko drugačno kot drugi dve. Lahko sem zelo dobro delal, tako da sem zelo zadovoljen. Po operaciji sem sicer pomisli, da je konec reprezentančne zgodbe, psihično sem bil od poškodbe in bolečin zelo utrujen. A nato je šlo pri okrevanju vse po načrtih, ponovno sem si zelo zaželel in reprezentance in rokometa na splošno, tako da sem še vedno tukaj,« se ne da klubski in reprezentančni veteran.

Uživati v dogodku in zmagah

Svetovni bron s francoskega tekmovanja je zdaj sicer na vidnem mestu med lovorikami, hrvaško EP pa je povsem novo tekmovanje. »Ne bom sicer rekel, da bomo na evropskem prvenstvu napadali medaljo, iskali bomo neko našo najboljšo formo, ki jo bomo zmožni prikazati. Zagotovo bomo odigrali do zadnjega atoma moči, borili se bomo, kot se vedno. Ali bo to prineslo medaljo, ne vem, najpomembneje je, da bomo zadovoljni s samimi seboj, s prikazanim, prvi cilj vsekakor je, da pridemo naprej iz skupine, naprej pa se križamo z zelo težko skupino. Kaj bo to prineslo, pa je za zdaj brez pomena govoriti. Počasi, dajmo lepo oddelati te priprave, videti, ali se bo kakšen poškodovani še vrnil ali ne, pa potem razlagati, kaj bomo in kaj ne,« je pragmatično filozofsko razložil Vid Kavtičnik. »Upam, da nas bodo navijači res prišli spodbujat, da bodo naš osmi igralec, da bomo skupaj uživali v celotnem dogodku. In upam, da ob naših zmagah. Upam, da nas bo to dvignilo, da nam bo to pomagalo in ne zabilo v tla, da ne bo nekih pritiskov. Da, morebiti bomo leteli tako kot v Franciji,« si kapetan tudi v Zagrebu in Varaždinu želi rokometnega Air Francea. Dodal je tudi, da upa, da se ne bodo nikoli predali, tako kot so pokazali v tistem epskem zasuku v Franciji, da bodo še enkrat pokazali, da so res prava ekipa. Ali jim bo pomagalo to, da so košarkarji na EP osvojili zlato odličje, pa v tem trenutku ne ve. Fantje Igorja Kokoškova pa so pokazali, da pot je, da obstaja in da je to možno. Vsak to ve in tako bodo tudi delovali. Če je slovenska reprezentanca zadnja leta imela težave na položaju levega zunanjega igralca, pa je zdaj zaradi številnih poškodb, Jure Dolenec okreva, Žiga Mlakar je imel zlomljeno dlančno kost, Vid Kavtičnik pa je preživel zahtevno rehabilitacijo, tokrat na udaru udarna desna stran napada. »Bomo videli, kje bodo težave, upam, da ne bodo nikjer. Glede hitrosti okrevanja bomo pač odigrali s temi igralci, ki jih imamo. Moje koleno po zadnji akciji s Hrvaško sicer ni več oteklo. Gotovo pa je, da to koleno ni več staro dvajset let, temveč... Levo je verjetno staro 50 let, desno pa morebiti 45. Denimo globinskih poskokov ne morem več opraviti, ne zato, ker jih ne bi želel, temveč ker mi teh in nekaterih drugih vaj ne dovoli telo. To pa ni razlog, da s fanti ne bi mogel delati, upam, da bom brez vsakih težav oddelal te priprave in upam, da kolena ne bodo več zatekala,« si je zaželel kapetan Vid Kavtičnik.