AMERIŠKI NOGOMET

Močni in hitri fantje potrebujejo več denarja in naklonjenost OKS

Objavljeno 11. april 2016 17.42 | Posodobljeno 11. april 2016 17.42 | Piše: Marko Uršič
Ključne besede: ameriški nogomet

Kot pri vseh eksotičnih športih je pri domačih zanesenjakih glavna težava pomanjkanje denarja, tako v delovanju zveze kot amaterskem statusu igralcev.

Ljubljanski srebrni sokoli so v močni avstrijski ligi debitirali proti velikanom iz Gradca. Foto: Nejc Mekiš

LJUBLJANA – Nogomet je v Evropi najbolj priljubljena športna panoga. Če pa omenimo ameriški nogomet, le kaj to pomeni? Da ga igrajo le v ZDA, le Američani, ali da je to športna panoga, ki se je iz svoje zibelke razširila in se igra tudi na stari celini, ne le na novi? Ne bomo pogrevali začetkov in zgodovine slovenskega ameriškega nogometa, takoj skočimo v sedanjost. Včeraj sta bili namreč odigrani polfinalni tekmi šestega državnega prvenstva v ameriškem nogometu. Za lovoriko so se za boj pripravili petkratni prvaki Ljubljana Silverhawks, Maribor Generals, Kranj Alp Devils in Domžale Tigers. Slovenski superbowl, tekmi za 1. in 3. mesto, bo 12. junija v Športnem parku Domžale, prireditelj, Zveza za ameriški nogomet Slovenije (ZANS), pa obljublja celodnevni spektakel, kot ga še ni bilo. Poleg orjakov izpod Alp se bodo predstavile tudi mladinske kategorije, tudi tiste v brezkontaktnem ameriškem nogometu, spremljevalni program bo, če malce napihnemo vse skupaj, kot v finalni tekmi NFL.

Tretjerazrednost

A vse v ameriškem nogometu, igranem s slovenskim mišicami in znanjem, ni bilo vedno idealno. Ravno DP, po letu premora, je priložnost, da se moštva – aktivna so tudi v mednarodnih tekmovanjih, srebrni sokoli letos celo igrajo v avstrijski ligi, eni najmočnejših na stari celini – spet dobijo in preverijo svojo moč. »Gremo korak za korakom, v našem interesu je, da se razvije močno državno prvenstvo. Še pred dvema letoma je imel le en klub mladinsko selekcijo, zdaj je vse lepa popotnica, kam se v Sloveniji ameriški nogomet razvija. Da pa se je na uvodni tekmi Silverhawksov v avstrijski ligi proti Giantsom iz Gradca zbralo od 700 do 800 gledalcev, pa je za v slovenskih medijih neprepoznaven šport zelo lepa številka,« pravi predsednik ZANS Jernej Pavlič. Zveza za ameriški nogomet Slovenije sicer šteje 12 društev, štiri so le za brezkontaktni football.

A kot v vseh slovenskih športnih panogah pod Alpami tudi za ameriški nogomet dolarji ne letijo z neba. »Pri Olimpijskem komiteju Slovenije smo oddali vlogo za kategorizacijo športa. Dobili smo odgovor, da bo pregledana in morebiti sprejeta šele po avgustovskih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Za nove športe je to zapleten postopek, razumljivo je, da če nisi olimpijski šport, si neki tretjerazreden, zato je tudi malce težje priti zraven. Težko govorim, kako se zveza financira, lahko pa govorim o tem, kako bi se lahko ali kako bi rad, da se. Načeloma se financira iz članarin klubov in iz tega majhnega proračuna poskuša vsako leto delati čudeže. Vsi smo prostovoljci, vse to delamo iz ljubezni do športa, v prihodnosti pa si zagotovo želimo partnerjev, podjetij, ki bi razumeli celotno zgodbo, ki tukaj raste, ker imamo ogromen potencial. Gre za skupnost, ki diha skupaj, in to je povsod, kjer je en šport majhen in potem raste. Če bodo podjetja prepoznala, da vsa ta tekmovanja lahko nosijo tudi njihovo ime, menim, da si lahko obetamo zelo dobre pokrovitelje,« pove Jernej Pavlič, ki še navrže, da je pri njih tako, da noben slovenski igralec ameriškega nogometa ni plačan. Do zdaj ni bil in meni, da še nekaj časa ne bo.

»Pred dvema letoma smo bili uspešni na razpisu pri Fundaciji za šport, tudi letos smo se prijavili, upam, da bo kaj. To je za finančni proračun proporcialno soliden znesek, pred dvema letoma smo dobili 2100 evrov. Če pa pogledaš, kaj s tem denarjem v Sloveniji vse počnemo ali kaj si vse še želimo početi, pa potrebujemo veliko več. Razumem, da imajo drugi športi prednost, a si želimo malce lažji vstop v te kategorizirane športe. S programi, usposabljanjem in podobnimi zadevami, da bi bil tudi ameriški nogomet pri nas kredibilen. Vsi se pač zavedamo, da gremo korak za korakom, enkrat bomo prišli tja.«

Amaterski šport

Mladi so torej lepo navdušeni za šport, ki se igra v NFL, za člansko državno reprezentanco pa v letošnji sezoni ni načrtovanih tekem. Za zadnje priprave pred dvema letoma je bil namreč slab odziv igralcev, zato je zgodba zamrznjena. Če jih bo jeseni dovolj na pravi kakovostni ravni, bi lahko selektor Matic Pirnat oddelal nekaj skupnih treningov. Slovenske igralce denimo med drugim muči utrujenost po dolgi sezoni. O še nekaterih vzrokih pa je Pirnat povedal: »Glavno težavo vidim v tem, da je ameriški nogomet v Sloveniji amaterski šport. Igralci se denimo poškodujejo, zveza pa trenutno še ni sposobna zagotoviti denarnih sredstev, ki bi omogočila res kakovostne razmere. Vse je bilo tudi na igralcih, denimo, sami so si plačali prevoz na priprave in podobne stvari. Zdaj, ko se vedno bolje dela, ko se veča temelj, bo tudi večji nabor igralcev, in upamo, da bomo lahko sestavili konkretno ekipo. Finančno se trudimo s popularizacijo športa, z marketingom. Če bo ta šport kategoriziran pri OKS, bo kot državna pomoč prišlo več denarja, kajti do zdaj ni bilo skoraj ničesar. In tudi iz tega bomo lahko financirali državno reprezentanco.« Pirnat še dodaja, da bi se Slovenija statusno lahko vključila v evropsko tekmovanje kakovostne skupine C. Od tam pa bi napredovali. »Imamo nadarjenost in sposobnost igralcev za več, a zdaj moramo še delati pri organizaciji, da pridemo na raven denimo Avstrijcev in Francozov, ki imajo tudi več ljudi.« Selektor brez moštva je še pripomnil, da bi za nakup opreme za ekipo 40 igralcev potrebovali 5000 evrov.

Dejavni tudi drugoligaši

V Sloveniji ni le 1. lige v ameriškem nogometu, igrali bodo tudi v drugi. In sicer jeseni v igralskem formatu devet proti devetim. Sodelovali bodo drugo moštvo Ljubljane Silverhawks, Celje Gold Diggers, Murska Sobota Storks in Slovenska Bistrica Werewolves. 

 

Deli s prijatelji