Do svetovnega prvenstva v košarki sta še dva tedna, reprezentanca Jureta Zdovca pa se mudi v litovskem Kaunasu na pripravljalnem turnirju, kjer se za svoje minute in priložnosti bori tudi 31-letni krilni center Miha Zupan, zagotovo najboljši gluhi košarkar in velik športni fenomen ter borec, mnogi ga imenujejo kar Michael Jordan gluhih košarkarjev.
Dragićev prijatelj
»Z Miho se poznava že vrsto let. Bil je na Slovanu, ko sem prišel tja,« se prvega srečanja z Zupanom spominja prvi zvezdnik naše reprezentance Goran Dragić. Z Zupanom sta se hitro ujela, Gogi je že obvladal znakovni jezik gluhih. »Imam bratranca, ki je prav tako gluh, zato ta svet dobro poznam.« Goran in Miha sta še danes tesno povezana, v njuni družbi ni nikoli dolgčas. »Zelo sva si blizu, tudi najini starši so dobri prijatelji, veliko se družijo. Vesel sem, ker je Mihi kljub hendikepu uspelo narediti tako dobro kariero,« pravi Goran, medtem ko se Miha že pripravlja na nov trening, novo dokazovanje pod obroči. To ga spremlja od mladih nog.
»Ne pričakujem ničesar, vem pa, da se moram za vse izboriti. Dajem vse od sebe in se trudim, da bi upravičil pričakovanja selektorja,« Zupan ne skriva ambicij, da bi vnovič nastopil na velikem tekmovanju. Pohvali delo v izbrani vrsti, kjer nima osrednje vloge, a si ne beli glave s tem. Ponosen je, ker nosi dres Slovenije, do danes je zbral 14 nastopov. »Prihajam s klopi. Tiste minute, ki jih dobim, moram izkoristiti,« se zaveda svoje odgovorne naloge.
Osvojiti Zdovčev sistem
Priložnost za to bo že v Litvi, kjer se bo Slovenija nocoj pomerila z Grki, jutri pa še z domačini. »Čim prej moramo osvojiti Juretov sistem, časa ni več veliko, prvenstvo se približuje naglo,« tudi Zupan že pogleduje proti koledarju in uvodni tekmi z Avstralci.
Po koncu reprezentančne akcije se družina Zupan vnovič vrača v Turčijo, kjer hčerki obiskujeta turško šolo in vrtec. Vsaj eno leto bo še igral za ekipo Usaka iz istoimenskega turškega mesta. To je zanj že četrti klub na tujem – pred tem je bil član grške Trikale, ruskega Spartaka in Turk Telekoma. »Ko sem šel prvič v tujino, me je spremljal prijatelj Sebastjan Žibert, ki mu bom večno hvaležen za požrtvovalnost. Dve leti in pol je bil povsod z mano in mi pomagal pri prevajanju,« se spominja uvodne legionarske izkušnje v Grčiji v sezoni 2009/2010.
Piše zgodovino
Zupan se je že rodil s težavami s sluhom. A ga to ni ustavilo pri tem, da bi uspešno igral košarko. Prvič se je predstavil leta 1997, ko je debitiral za reprezentanco gluhih. Tri leta je bil član tretjeligaške ekipe Društva gluhih in naglušnih Ljubljana. Selektor gluhih Peter Brumen je vmes sporočil Janezu Drvariču, kakšnega talenta ima v svojih vrstah, za Miho pa je slišal tudi Janez Rajgelj in ga odpeljal na Slovana. Miha prizna, da je imel v košarkarskem svetu slišečih precej težav. Na Slovanu je začel uporabljati poseben trak, ki mu je preprečil, da bi mu znoj zalival slušni aparat in ga kvaril. To izboljšavo mu je predlagal tedanji trener Ivan Sunara, ki je imel tako kot Goran Dragić izkušnjo iz sveta gluhih – njegov sošolec ni slišal.
Miha je bil prvi gluhi košarkar, ki je zaigral v Evroligi (leta 2007), bil je tudi med gluhimi na svetovnem prvenstvu 2010 v Turčiji. Z reprezentanco gluhih – z njo je bil na treh olimpijskih igrah gluhih in štirih evropskih prvenstvih (leta 2004 so bili v Ljubljani evropski prvaki) – je osvojil sedem medalj. Tako dokazuje, da nič ni nemogoče, le voljo je treba imeti. Te pa ima več kot dovolj.
