RELI DAKAR

Mehanik človeških teles

Objavljeno 17. januar 2014 19.33 | Posodobljeno 17. januar 2014 19.33 | Piše: Gregor Pavšič

Reli Dakar je neizprosna dvotedenska avantura tako za dirkalnike kot tekmovalce.

Matej Dormiš ima v Južni ameriki precej dela z mišicami in sklepi Mirana Stanovnika. Foto: S. N.

Vztrajnostni reli Dakar ni le kruta avanturistična dirka za sodelujoče avtomobile, motocikle, štirikolesnike in tovornjake, temveč predvsem za dirkače. Še posebno trpijo motoristi, ki lep del nekaj sto kilometrov dolgih etap na motociklih stojijo in z nogami pomagajo dodatno blažiti udarce na južnoameriških brezpotjih. Vsaka napaka se lahko konča z grdim padcem po tleh ali v nekaj metrov globok prepad. Tisti, ki lahko nadaljujejo, spadajo med motoriste, rojene pod srečno zvezdo. Mnogi z zlomljenimi okončinami končajo dirko.

Moderna oprema

Edini še ostali slovenski predstavnik Miran Stanovnik je letos s seboj na Dakar odpeljal tudi fizioterapevta Mateja Dormiša. Vrhničan je sicer prevzel tudi vsakodnevno vožnjo spremljevalnega vozila, a zanj glavno delo napoči vsak večer po koncu naporne etape. »Vsak dirkač je zgodba zase, med seboj se s stališča zahtevnosti močno razlikujejo tudi etape. Mehaniki zvečer popravljajo motorje in avtomobile, jaz pa popravljam človeška telesa,« pravi Dormiš, ki je od začetka na Dakarju skrbel za šest motoristov. Njegove roke so vajene težkega dela z mišicami, saj je tudi fizioterapevt ljubljanske ekipe ameriškega nogometa Silverhawks. Toda neizprosen ritem Dakarja je naporen tudi zanj, saj za kakovostno sprostitev mišic potrebuje tudi več kot eno uro. »Ne uživam udobja klasične ordinacije, saj se moramo dobro znajti kar na terenu. To je nomadsko življenje, selitev iz kraja v kraj. Razmere za delo zagotovo niso idealne, a zaradi takega izziva sem tudi sprejel Stanovnikovo povabilo,« razlaga 29-letni Dormiš.

V Južno Ameriko je s seboj vzel veliko moderne opreme. To so elektrosimulatorji, laserji, ultrazvoki in tako imenovani trekerji za sprostitev mišičnih vozlov. Toda glavna naloga bo pripadla njegovim rokam. »Stanovniku vsak večer razbremenim točke v mišicah, ki so zaradi stalne obremenitve zelo boleče. Zaradi njih sta blokirani prekrvitev in regeneracija. S pritiskom na te točke se obremenitev sprosti. Uporabiti je treba tudi komolce in Miran na moji mizi prav gotovo ne uživa. To je boleč postopek, a za vztrajnost na taki dirki, kjer je med etapami le nekaj ur počitka, neizbežen,« pojasnjuje Dormiš.

Deli s prijatelji