Na tabli na zunanjem zidu atletskega stadiona v ljubljanski Šiški so zapisani rekordni dosežki po disciplinah, ki so jih atleti in atletinje dosegli na tekmovališču med dvema železniškima progama. Na 100 m ovire je to čas 12,26, takrat je to bil svetovni rekord, ki ga je Bolgarka Jordanka Donkova odtekla na Balkanskih igrah leta 1986. Marina Tomič je na visokih ovirah v tednu dni dvakrat tekla bolje od norme za svetovno prvenstvo v Moskvi. Najprej ji je to z osebnim rekordom 12,94 uspelo v švicarskem mestu La Chaux-de-Fonds, v soboto pa je v slovenski prestolnici zmagala s 13,06. Kot druga Slovenka po Brigiti Bukovec je prebila časovni zid nesrečnih trinajstih sekund, dobro voljo po Švici in odličnem teku v Ljubljani pa je izkazovala tudi po ovirasti stotici na priljubljenem stadionu ŽAK.
Nastop na članskem svetovnem prvenstvu v Moskvi, ki bo od 10. do 18. avgusta, so si doslej zagotovili: Jan Žumer (200 m), Robert Renner (palica), Primož Kozmus (kladivo), Sonja Roman (1500 m), Marina Tomič (100 m ovire), Snežana Rodič (troskok), Martina Ratej (kopje), Barbara Špiler (kladivo) in Daneja Grandovec (maraton). Omenimo še, da je Matija Muhar na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince v ukrajinskem Donjecku osvojil zlato medaljo v metu kopja. Z 78,84 m je dosegel osebni rekord. |
»Na tokratni rezultat sem res ponosna, ker se mi je bilo psihično izjemno težko spet malce sestaviti in zbrati za tekmo, ker je bilo 12,94 zame ena življenjska želja in se mi je ta uresničila. Dva dni nisem spala, tako da ima ta rezultat še toliko večjo vrednost. Še posebno ker razmere niso bile najboljše, rahel veter v prsi, tekla sem tudi bolj kot ne sama. Super, res se vidi, da sem dobro pripravljena,« je za uvod še malce zasopla po teku povedala 30-letna Celjanka.
Tomičeva bo zdaj za nekaj časa prekinila tekmovanja: »Deset dni priprav, da si malce povrnem moči, potem državno prvenstvo, kjer ravno ne računam na grozno dober rezultat, ker bom ravno prišla z močnih treningov. Bom pa zato dobro natrenirana in pripravljena, da v Moskvi pokažem svoj vrhunec, ker to bo prava tekma za osebne rekorde. To je tudi cilj, in če bo tako, kdo ve, kam lahko pridem.« Čemu pripisuje zasluge za rezultatski dvig v letošnji sezoni? »To ni od letos, zelo težko je reči. Dejstvo je, da s trenerjem Matejem Juhartom zadnja tri leta treninge opravljava res res dobro. V letošnji sezoni, hvala bogu, po dolgem času res ni nobenih težav s poškodbami, tu so pa tudi izkušnje. Če pogledamo zadnja tri leta, sem bila na vseh večjih tekmovanjih. Z vsem tem je rasla samozavest. Poleg tega ni več tako težko, ko začneš sezono z enim solidnim rezultatom in vidiš, da se stvari same odvijajo.«
Trenerska plat
Marina je tudi trenerka. »Da, res, v atletskem klubu Olimpija. V bistvu se kot trenerka ukvarjam z otroki, starimi od šest do petnajst, šestnajst let, tako da vljudno vabljeni vsi, ki vas atletika zanima. Z veseljem vas vzamem pod svoje okrilje. Imam to srečo, da se že šest let ukvarjam s tem in res uživam, tako da naj vsi talentirani mladi kar pridejo,« je navrgla o drugi plati svoje atletske zgodbe. Kako pa časovno uskladi trenersko delo in treninge? »Po eni strani je velika sreča, zato ker sem ves dan na stadionu. Ko imam nekaj prostega časa, opravim svoj trening, potem še trening z mladimi. Letošnje leto mi je dosti lažje. Prej, ko sem poučevala na šoli, je bilo vse to dosti težje. Pa reči moram tudi to, da mi, kar se tiče vodstva Olimpije, res stojijo ob strani in me podpirajo. Rekla bom, da je tokratni izid in pa 12,94 res rezultat Atletskega kluba Kladivar, ki me podpira, novega delodajalca AK Olimpija, trenerja in pa staršev, ki mi res stojijo ob strani. Tudi tokrat sta prišla navijat. Naposled je bila to prva tekma malce bliže domu, tako da je super. Vsem se zahvaljujem,« je sklenila najhitrejša Slovenka na visokih ovirah.
