Centimetri štejejo, košarkarji se tega še posebno zavedajo. Cilj je jasen – žogo spraviti skozi obroč. Lažje gre, če si bližje soncu, zvezdam in – obroču. A centimetri niso jamstvo uspeha, tudi brez ekstremne višine si lahko med elito. To dokazujejo Slovenec Jan Močnik ter Američana Marques Green in Jerel Blassingame. Najmanjši med njimi je Green, ki mu je mati narava namenila 165 centimetrov, s katerimi je najmanjši košarkar evrolige, Blassingame ima 175 cm, bronasti pa ima tri več – 25-letni Močnik, po rodu iz Posočja, in sicer iz Deskel pri Kanalu.
Višino nadoknadi s srčnostjo, hitrostjo in (pre)drznostjo
Da Jan ne bo prav velik, mu je bilo jasno kmalu. Starši, oče Sergej in mati Tatjana, so prepričani, da je višino podedoval po noni Anamariji. Košarka mu je bila položena v zibel – oče je bil trener, mama pa igralka. »Zgledoval sem se po bratu Roku, ki je začel trenirati,« pravi o dodatni spodbudi za košarkarsko kariero. »Majhen sem, a se ne obremenjujem s stvarmi, na katere ne morem vplivati. V življenju se moraš dokazovati vsak dan, vsako minuto, vsako tekmo,« si z višino ne beli glave. Pri igri ima nekaj težav, tega ne skriva: »Najtežje mi je braniti igro po globini, ampak tukaj imam pomoč soigralcev.« Stavi na svoje adute: srčnost, predanost ekipi, (pre)drznost in hitrost. »To moram unovčiti,« pristavi, mi pa dodamo – če želi košarkarsko preživeti.
Niti met ni njegova najmočnejša stran, a se vneto trudi, da bi ga izboljšal, v moštvih je po navadi džoker, ki prihaja s klopi. Pred časom ga je na ves glas hvalil Memi Bečirović, na zadnjih tekmah (proti Panathinaikosu, Krki) pa ga je vešče uporabil tudi trener Olimpije Sašo Filipovski. »Pri metu je vse v glavi. Na treningu precej mečem, ostajam dlje v dvorani, šteje pa samozavest.« Hudomušni Jan prizna, da je pri dekletih precej samozavestnejši kot pri metu. Sicer pa zanj velja, da je pravi motor dobre volje v ekipi in velik šaljivec. Po zadnjih podatkih je v slačilnici tudi v vlogi didžeja. Skrbi, da smeha in dobre glasbe ne manjka. »Zadnje čase se vrti prav vse,« se pohvali Jan, ki trdi, da je v svoji karieri tudi zabil žogo skozi obroč. Kako, ne izda, pogovor pa sklenemo, saj je Lumpi – vzdevek sta mu dala Marko Milič in Janez Rajgelj – že odhitel na trening pred današnjo tekmo proti Ciboni. Džoker s klopi? Da, prav gotovo.
