Kraljica v rudniku? No, tudi njena visokost se mora kdaj pa kdaj spustiti v globino, in tako je bilo v Velenju. Na mednarodnem atletskem mitingu kraljice športov so eni garali in bili nagrajeni z vrhunskimi izidi, drugi pa so le potrdili slabo formo in skrbi pred poznoavgustovskim svetovnim prvenstvom v Pekingu.
Ob jezeru sta nastopila tudi dvakratni olimpijski prvak v suvanju krogle, Poljak Tomasz Majewski (7,26 kilograma težko gmoto je sunil na 20,26 metra), in zlatoolimpijska hrvaška diskaška diva Sandra Perković; ploščato orodje je najdlje pristalo pri 67,23. A lepo po vrsti, domači podaniki so imeli dva rezultatska prebliska. Žan Rudolf je na 800 m zasedel tretje mesto, dva stadionska kroga pa je pretekel v času državnega rekorda 1:46,00. Pri svoji prejšnji rekordni znamki (1:46,79) je 14. junija 2012 ure ustavil prav tako v Velenju. »Tek je bil zelo hiter, prvi krog smo pretekli v času 50 sekund, tako hiter je denimo olimpijski zmagovalec, Kenijec David Rudisha. V uvodnem krogu bi lahko sicer šel malce pametneje. Kanil sem namreč že odstopiti, 500 m pred ciljem mi je bila muka, a sem rekel, da je treba stisniti zobe, saj sem skozi dal že hujše treninge, kot je bil ta tek. Na koncu sem to zgaral. Ko sem videl, da je Bošnjak Amel Tuka odtekel 1:44,19, nisem mogel verjeti, sem se pa zavedel, da sem dosegel normo za svetovno prvenstvo. Imam pa še rezerve. V tem teku je bilo vsega, hiter tek, prerivanje, padci, popolna tekma. Rad bi se zahvalil tistim, ki so mi stali ob strani. Veliko ljudi me je namreč že odpisalo, rekli so, da mi ne bo več uspelo, da sem pregorel. Upam, da sem jim zdaj pokazal, da se motijo,« je bil odločen 22-letni Ljubljančan, ki je imel v zadnjem obdobju tudi veliko skrbi po statusno-eksistenčni plati.
Normo za pot na Kitajsko je na 400 m dosegel tudi Luka Janežič. Kot drugemu so mu namerili čas 45,44, najboljši je bil evropski prvak iz leta 2012 Čeh Pavel Maslak (45,09). »Pričakoval sem tek pod 46 sekundami, po resnici povedano pa ne tudi moje norme za SP. Že dolgo sem si želel teči z dvoranskim svetovnim prvakom Maslakom. A sem tudi začel malce razmišljati v smeri, sranje, morda so le malo prehitri zame. A tokrat se je izkazalo, da ne,« je bil vesel novi potnik za Peking.
Ni kriv le denar
Martina Ratej je v metu kopja zasedla četrto mesto, orodje pa se je zapičilo le na 57,77 m. Zmagala je Rusinja Marija Abakumova (59,85), svetovna prvakinja iz leta 2011. »Nisem razočarana, preprosto treniramo naprej, delamo na polno. Pričakovala sem met čez 60 metrov, a preprosto delam preveč tehničnih napak. Ni prave kinetične povezave. Zagotovo pa sem tudi utrujena, zato takšni rezultati. Do Pekinga sta še slaba dva meseca, to se da nadomestiti,« je menila Ratejeva. Glede spornih pogodb z Atletsko zvezo Slovenije pa je dodala: »Pogodba je narejena malce nepošteno, tekmovalci se moramo boriti za ta denar. Po drugi strani pa so odprte dodatne možnosti. Ne bi odpirala te teme, letos pač moramo odtekmovati, gledati na rezultate in pozabiti na pogodbo. Da se za naslednjo sezono sestavi tako, da bo za vse pravična.«
Tina Šutej je bila v skoku s palico druga, skočila pa je le 427 cm; najboljši Nicole Büchler iz Švice je uspelo 4,60 m. »Nisem v najboljši formi, sem tudi malce slabše telesno pripravljena. Imam tudi težave z vbodom palice,« je ugotavljala slovenska Jelena Isinbajeva. Pa spet te nesrečne pogodbe z AZS. »Do začetka tedna še vedno nisem dobila prvega obroka denarja od atletske zveze. V zadnjih dveh dneh o tem odgovornih niti nisem spraševala, saj so imeli veliko dela z velenjskim mitingom. Menim pa, da bo denar nakazan ta teden. Za moje slabše rezultate pa ne morem kriviti le tega,« je bila Tina Šutej tudi samokritična.
Maruša Mišmaš je v teku na 3000 m z zaprekami zasedla zadnje šesto mesto, odtekla je čas 10:28,45, zmagovalka Buzuayehu Mohamed iz Etiopije pa 9:50,19. »Še dan pred tekmo zaradi težav z gležnjem, še vedno me malce boli, nisem bila gotova, ali bom sploh lahko nastopila. Bilo me je strah vodne zapreke. A sem se odločila, da grem. Šele tri tedne spet tečem, potrebujem še nekaj treninga in kilometrov. Do Pekinga verjamem, da bom spet v formi,« stare občutke lovi tudi Mišmaševa.
Če gledamo težo odličij, je bil v Velenju najtežji ženski disk. Zagrebčanka Sandra Perković je namreč olimpijska, svetovna in trikratna evropska prvakinja. »Vse dokler bom z nasmehom odhajala na treninge in uživala v tem, bi morala biti številka ena v svetovnem metanju diska. Sama sebi sem največja tekmica, iz dneva v dan v sebi iščem dodaten motiv, in uspeva mi. Pri podpori lastne zveze pa moram tu denimo pohvaliti Atletsko zvezo Slovenije. Daje večjo podporo kot hrvaška zveza in menim, da si bomo za vzor vzeli naše sosede Slovence, pa da nam bo še bolje. Vedno je lahko bolje,« je navrgla pri komunikaciji zelo prijazna in profesionalna hrvaška atletska zvezdnica.
V klubu pod desetimi sekundami Vrh velenjskega atletskega mitinga je bil moški sprint na 100 metrov, z vrhunskih 9,99 pa je slavil Južnoafričan Akani Simbine. »Prvič sem tekel pod desetimi sekundami. Zaradi tega sem zelo srečen, saj sem dolgo lovil takšen izid, zdaj pa sem naposled član tega elitnega kluba. Vesel sem, da so mi za takšen tek dali priložnost sprintati v Sloveniji,« je bil navdušen 21-letnik iz Johannesburga. Srbkinja Ivana Španović je na mitingu zmagala v skoku v daljino z izidom 680 cm, na SP pa bo branila bron izpred dveh let. »To je bilo moje prvo tekmovanje po mesecu premora. Pred Pekingom me čakata še dva nastopa, pričakujem, da bo ta daljina stalnica pred tem tekmovanjem. Z nastopi pred Pekingom se ni treba preveč naprezati, tega nikoli ne delam, pomembno je, da miting izberem v pravem času. Da vemo, kako smo nastavili formo, v zadnjih letih se je potrdilo, da to dobro počnemo,« je bila kratka in odločna daljinska lepotica. |
