Lorbek vesel Lakoviča

Za slovenskim košarkarskim reprezentantom Domnom Lorbkom je nekaj prostih dni, ki jih je s soigralci dobil med turško tekmo zvezd. Jure Zdovc, trener Gaziantepa, kjer Domen igra že drugo sezono, je svojim košarkarjem predpisal nekaj oddiha pred napornim drugim delom sezone. Lorbkovi so prosti čas vešče izkoristili, saj so se odpravili na drug konec države, v Istanbul, kjer so štiri dni preživeli v družbi Domnovih staršev Ljube in Rada. »Dve leti sem v Turčiji, pa si Istanbula nisem mogel ogledati, zdaj pa sem prišel na svoj račun,« pripoveduje športnik, s katerim se hitro vrnemo na košarkarske teme. S prvim delom sezone v ligi ni zadovoljen. Začetek je bil slab, Domen pa je bil zaradi zdravstvenih težav na prisilnem počitku. Prve štiri tekme je izpustil. »Precej časa sem potreboval, da sem ujel pravi ritem. Zdaj me ne boli več, upam pa, da bo nadaljevanje sezone boljše,« prizna 29-letni Ljubljančan, ki ga pogled na prvenstveno lestvico ne razveseljuje. Gaziantep je na 11. mestu s šestimi zmagami in devetimi porazi.

»Morali bi biti višje, imeli smo tudi smolo, ker smo nekaj tekem izgubili v zadnjih trenutkih. Lani je bilo drugače, podobne tekme smo dobivali. Sem pa prepričan, da lahko tudi letos obrnemo krivuljo navzgor. Potrebujemo le malo serijo zmag,« Domen verjame v uspeh kluba z jugovzhoda države. Lorbek in Zdovc imata od lani še tretjega Slovenca v ekipi. Pred dobrim mesecem je prišel Jaka Lakovič. »Hitro se je vključil v naše moštvo, igra pa je hitro dobila rep in glavo,« Domen hvali soigralca, ki vztraja na parketu kljub 36 pomladim.

V nasprotju z lani Gazianep igra le na domači sceni. Domen pravi, da pogreša več tekem. Lani so igrali po dve v sedmih dneh, saj so bili uspešni v pokalu eurochallenge. »Raje igram, kot pa treniram,« v smehu pristavi Ljubljančan, ki veliko stavi tudi na končnico pokalnega tekmovanja. »Za pokalni naslov se bomo borili v domači dvorani, upamo na podporo s tribun,« pristavi Lorbek. V končnici, kjer sodeluje osem ekip, se bodo najprej pomerili z zahtevnim tekmecem, Fenerbahčejem. Sicer si vodstvo kluba v nasprotju s slovensko kolonijo ne beli glave zaradi slabšega mesta na prvenstveni lestvici. Od Zdovca in igralcev pričakujejo le, da ostanejo v prvi ligi.

Na življenje v mestu, kjer nogomet prevladuje nad košarko, se je družina navadila, Domen in njegova boljša polovica razmišljata, da do konca sezone kupita katero izmed tradicionalnih preprog. V okolje se je dobro vključil tudi sin Enej, ki v nasprotju s starši že govori turško. Čeprav je tu zbrana Slovenija v malem, pa o reprezentanci ni govora. »Sezona je v polnem teku, bomo o reprezentanci, ko bo sezone konec. Takrat bo jasno, kdo bo lahko pomagal, kdo pa ne,« Domen upa, da bo v izbrani vrsti tudi njegov brat Erazem. »Dobro okreva,« je mlajši brat vesel Erazmove vrnitve pod koše. Obenem pa je Domen vesel tudi dosežkov svojih rojakov v turški ligi. Za posebna druženja ob medsebojnih tekmah ni, nekaj več besed si je Domen izmenjal z Miho Zupanom, ki igra v Usaku.