Dopoldne smo bili prosti, tako je po navadi, ko imamo dve tekmi na teden,« nas na drugi strani žice pozdravi slovenski košarkarski reprezentant Domen Lorbek, ki že dva meseca in pol biva v skorajda dvomilijonskem turškem mestu Gaziantep, ki je daleč naokoli znano po izvrstnih preprogah. Trener ekipe je Jure Zdovc, ki je v treh mesecih že naredil pravi preporod, moštvo je nanizalo kar 11 zaporednih zmag. Prvi poraz so doživeli šele minulo soboto. Doma so klonili proti Banvitu Klemna Prepeliča (58:60). A to Lorbka in Zdovca ni potrlo, v zadnjem mesecu se je ekipa uvrstila med osem najboljših v pokalu eurochallenge, v domačem prvenstvu pa so že na 9. mestu (decembra šele 15.), le korak od mesta, ki še vodi v končnico.
»V klubu je že čutiti malce evforije, navijači se vračajo v dvorano, saj nam gre zelo dobro, a igralci ostajamo trdno na realnih tleh,« pove 27-letni Ljubljančan, ki ga je prav Zdovc zvabil na ta konec sveta. »Čakal sem pravo ponudbo, ko se je javil Jure, nisem odlašal. Dileme ni bilo, že takrat mi je dal jasno vedeti, da bom imel vidno vlogo,« Lorbek pojasni, zakaj se je odločil prav za Turčijo. Domen, v povprečju igra po slabih 26 minut, večino časa preživi na mestu strelca, po potrebi zaigra na krilu, sprva je pomagal tudi na položaju organizatorja igre. »Zdovca poznam že vrsto let, zelo dobro sva sodelovala v reprezentanci, danes to le nadaljujeva. Zelo mi zaupa. Potreboval sem nekaj časa, da sem ujel pravo formo, danes se z Juretom sporazumeva že s pogledom,« Lorbek opiše odnos zmagovite slovenske naveze. Moštvo je potrebovalo nekaj časa, da je ujelo ritem. Zdovc je moral spremeniti precej zadev, predvsem pa postaviti nov sistem obrambe. V ekipi so se zgodile tudi igralske spremembe. Američan Terrico White se je preselil v Izrael, namesto njega pa je prišel Finec Mikko Koivisto. »Finca dobro poznam, proti nam je igral na evropskem prvenstvu. Gre za dobrega košarkarja, ki nam bo še kako pomagal.« V minulih sezonah je imel Domen precej težav s poškodbami, danes je zdrav kot dren, misli pa mu uidejo tudi na julij in avgust, ko se bo vnovič zbrala reprezentanca, Jure pa je novi in stari selektor: »Seveda bi želel spet zaigrati. Predvsem pa si želim ostati zdrav. Le tako lahko dam svoj maksimum. Sicer je bolje, da me ni.«
Z družino je lažje
V Turčiji ni sam, z njim so žena Tina, sin Enej in hči Lana. »Lepo nam je, v mestu pa je tudi kaj videti. Ko imam prost dan, radi odidemo v živalski vrt,« razkrije aktivnosti v prostem času. V teh dneh dobijo tudi obiske, prihajata Domnova tašča in tast, potem pa se bodo v Turčijo odpravili tudi njegovi starši. Lorbkovi so spoznali tudi tukajšnjo kulinariko. Večinoma jedo kar doma, saj kuhalnico vihti žena Tina. Ljubljančan ima pogodbo do konca te sezone, ne bi pa imel nič proti, če bi jo še podaljšal. Vesel je, ker se je dobro znašel v Turčiji, kamor je zavoljo dobrih finančnih razmer tudi želel. Klub je urejen, plača je na računu po pogodbi, torej je edina Domnova skrb, da se izkaže v obrambi in polni koše tekmecev.
