KÖLN – Po nepisanem pravilu napad dobiva tekme, obramba pa osvaja lovorike. Tako je tudi v primeru švedskih hokejistov, novopečenih svetovnih prvakov, ki so v razburljivem nedeljskem finalu z nadvse disciplinirano igro spravljali v obup Kanadčane in na koncu zmagali tudi s pomočjo Fortune. Potem ko se je redni del končal z nogometnim izidom 1 : 1 (Švede je tik pred iztekom 2. tretjine s srečnim zadetkom – bolj s podajo kot strelom z modre črte – popeljal v vodstvo Victor Hedman, na začetku zadnje tretjine je izenačil Ryan O'Reilly) in zmagovalca ni dal niti 20-minutni podaljšek, so o lovoriki odločali kazenski streli. V loteriji so imeli srečnejšo roko reprezentanti s tremi kronami na prsih; zanje sta v polno zadela Nicklas Bäckström in Oliver Ekman-Larsson, vratar Henrik Lundqvist pa je ustavil vse štiri poskuse Kanadčanov.
Ko je kralj Henrik, kakor ga tudi kličejo, ubranil zadnji kazenski strel Mitchu Marnerju, je vstal in v znak zmagoslavja dvignil roke visoko v zrak, trenutek zatem pa je nanj že skočil William Nylander in ga podrl na tla. »Še nikoli nisem skočil tako visoko,« je v smehu priznal najboljši rumeno-modri strelec na tem SP (7 golov + 7 podaj), ki so mu na led sledili soigralci in skupaj pod sabo pokopali Lundqvista. Izkušeni čuvaj mreže, ki so ga izbrali za najboljšega (švedskega) igralca finala (od Kanadčanov je prestižno uro po zadnji tekmi prav tako prejel sijajni vratar – Calvin Pickard), je tako osvojil še manjkajočo lovoriko s švedsko reprezentanco. Prav zaradi nje je pripotoval v Köln, takoj ko je z moštvom New York Rangers izpadel v polfinalu vzhodne konference NHL. Poleg tega ga je v Nemčijo vodila tudi želja, da bi po letu 2003 znova zaigral skupaj z bratom dvojčkom Joelom, sicer kapetanom izbrane vrste Švedske.
Za Henrika je bila zmaga nad hokejisti z javorovimi listi na prsih, ki so lovili tretji zaporedni naslov svetovnih prvakov po letih 2015 in 2016, skorajda že nekaj osebnega. »Proti Kanadčanom sem izgubil v dveh finalih svetovnih prvenstev in zaključnem dvoboju olimpijskih iger v Sočiju. Enostavno je bil že skrajni čas, da se jim oddolžimo,« je Lundqvist kar žarel od silnega navdušenja, potem ko se je po olimpijskem zmagoslavju v Torinu (2006) prvič veselil zlate kolajne tudi na SP. Za Švedsko je bila to sicer jubilejna 10., prva po letu 2013. »Ko sem se pred 10 dnevi v New Yorku vkrcal na letalo, sem sanjal ravno o tem: da bi skupaj z bratom držala šampionski pokal. To so za naju zdaj zares nadvse čustveni trenutki, oba sva super ponosna,« je še dejal 35-letni as iz Åreja, na čigar račun s pohvalami ni skoparil niti švedski selektor Rikard Grönborg: »Henrik je nedvomno eden najboljših čuvajev mreže na svetu, o čemer smo se lahko prepričali tudi tokrat. Njegov prihod je naši celotni obrambi dal dodaten zagon, izjemno pomemben pa je tudi v slačilnici. Kadar kaj pove, mu namreč vsi zelo pozorno prisluhnejo.« V zvezde so ga seveda kovali tudi švedski novinarji. Tako so pri časniku Dagens Nyheter zapisali, da je tokratna lovorika najbolj impresivna med vsemi dosedanjimi desetimi, ker je najboljši švedski vratar v zgodovini prispel na prvenstvo, da bi osvojil zlato, kar mu je tudi uspelo, v dnevniku Aftobladet pa so predlagali, da bi Lundqvistu v čast izdelali znamko, ker je »Švedski rešil lovoriko«. V dvoboju za bronasto kolajno je Rusija premagala Finsko s 5 : 3 (1 : 0, 3 : 1, 1 : 2).
Nylander kot MVP nasledil Laineja
William Nylander je kot najkoristnejši igralec turnirja nasledil finskega najstnika Patrika Laineja, ki so ga za št. 1 razglasili na lanskem SP v Rusiji. Ob 21-letnem Švedu so novinarji v udarno moštvo tekmovanja v Kölnu in Parizu imenovali še vratarja Andreja Vasilevskega (Rus), branilca Coltona Parayka (Kan) in Dennisa Seidenberga (Nem) ter napadalca Nathana Mackinnona (Kan) in Artemija Panarina (Rus).