Tudi v ženski košarki se ponekod vrtijo veliki denarji in nekaj tega bogastva je minule dni zaneslo v Slovenijo. A zgolj začasno. V Kranjsko Goro so na nekajdnevne priprave prišle košarkarice Galatasaraya, ki so aktualne prvakinje evrolige. Turška ženska košarka je v razmahu; Turkinje so imele v minuli sezoni finalista evrolige, Fenerbahče vlaga velik denar v ta šport, Istanbul je pred dvema letoma gostil finalni turnir evrolige, Turčija pa nedavno svetovno prvenstvo. Reprezentanca je zasedla četrto mesto, na zadnjih olimpijskih igrah so bile pete, na lanskem evropskem prvenstvu pa tretje. »Do Kranjske Gore ni daleč. Dve uri z letalom in še ura v avtobusu, tudi cene so korektne,« nam povedo v turškem taboru, preden začnejo trening tekmo v dvorani Vitranc, na drugi strani so bile slovenske državne prvakinje iz Athlete Celje. »Slovenske prvakinje so se dobro upirale. Mi smo šele začeli trenirati. Nekatere igralke so odigrale šele prvo tekmo,« pravi Ekrem Memnun, glavni trener tudi najboljše ekipe v Evropi. »Tu je mirno, razmere so dobre, da lahko v miru pilimo detajle pred začetkom sezone. Ničesar nam ne manjka,« nadaljuje Memnun, ki ima kar sedem novih igralk. Šampionska ekipa iz minule sezone je razpadla. Konkurenca je pomahala z evri in dolarji, igralke so šle po svoje. Galatasaray ne skriva, da je skrčil proračun, kriza je pustila posledice tudi v Turčiji. V najboljših časih so imeli okoli 7,5 milijona evrov na sezono, danes okoli 5,5 (slovenske prvakinje imajo na voljo na leto 160.000 evrov).
Za dolarji v Rusijo
»Nimamo proračuna, da bi lahko izbirali igralke, ki si jih želimo, ampak take, ki si jih lahko privoščimo,« pravi naš turški sogovornik, ki bo zagotovo najbolj pogrešal Španko Albo Torrens in domačinko Isil Alben. Najboljša igralka zadnjega finalnega turnirja evrolige je odšla v ruski Ekaterinburg, Albenova pa v prav tako ruski Dinamo Kursk. V novi sezoni se precej pričakuje od Črnogorke Jelene Dubljević ter Špank Nurie Martinez in Quralt Casas. Domačo turško kvoto bodo popolnile Aysegul Gunay, Denis Colakoglu, Bahar Ozturk in Adana Botas. Ekrem je v Turčiji zelo cenjen. Začel je v ženski košarki, leta 1999 je Galatasaray prvič popeljal na finalni turnir evrolige, letos je šel do konca. Za nameček je sezono okronal še z dvojno domačo krono, vsakič pa mu je v hrbet gledal Fenerbahče.
Milijonska plača
»Nisem junak. Ponosen sem na storjeno, a vse to je danes zgodovina, pred mano pa novo dokazovanje,« ostaja skromen in realen. Prvi zvezdnici ekipe sta Sancho Little (njena letna plača je milijon evrov) in Nevriye Yilmaz. »Nimamo pritiska, da bi ponovili uspeh. Če si že ustvarjamo pritisk, počnemo to sami,« pravi 46-letni trener, ki je po rodu iz mesta Vranje na skrajnem jugu Srbije. Njegova družina je šla v Turčijo, kjer Ekrem biva še danes. Slovensko košarko pozna in ceni. Kot pomočnik v Efes Pilsnu je sodeloval z Boštjanom Nachbarjem. »Boki je izjemen človek, prijeten in nadarjen igralec. Res sem ga imel rad,« se spominja dela s Korošcem, ki danes služi evre v Barceloni.
Kar na berglah V dresu Celjank se je proti evropskim prvakinjam izkazala Eva Lisec, ki je 17 točkam dodala 11 skokov. Posebnež svoje vrste je bil trener Celjank Damir Grgič, ki je 19 ur po operaciji in strgani ahilovi tetivi že vodil tekmo. |
