MARIBOR – Ne le nogomet in rokomet, v Mariboru se igra tudi košarka. In to dobra ter gledljiva, zasluge za to gredo ekipi Maribor Messerja, ki se je potiho, a toliko bolj odločno prebila v polfinale lige Telemach, kjer je sicer uvodoma izgubila proti Olimpiji, ki je v rednem delu sezone dvakrat položila orožje pred vijolicami. »Že uvod v sezono je bil dober,« se spominja 31-letni Bojan Jovanovič, glavni organizator igre, ki ga je trener Igor Kuzma že na prvem treningu sezone imenoval za kapetana. »Dobro sodelujeva. Zaupa mi, pomagam mu po najboljših močeh,« prav Jovanovič o Kuzmi. Ta pa mu vrača: »Ekipo, ki je zelo delavna in marljiva, sem mu dal v roke, naredil je red v slačilnici, točno se ve, kaj kdo dela in počne.« Štajerci so temelje sezone zastavili sredi poletja in jeseni. Dvakrat jim je pri kondiciji pomagal še Uroš Slana. »To se nam ob koncu sezone še kako pozna,« je pohvalil kondicijskega trenerja kapetan, ki igra najboljšo košarko v življenju. »Vesel sem, ker sem našel dobro razmerje med koši in podajami. Moja naloga je, da razigram in vodim ekipo, letos mi gre. Bistveno pa je, da ekipa zmaguje!« Pa tudi v zadnjih dveh sezonah ni bil slab, dvakrat ga je hotela Olimpija. Najprej se je zanj ogrel Jure Zdovc, potem še Sašo Filipovski, a pogodba ni bila podpisana. »Tega si ne ženem k srcu, brez kluba nisem ostal.« Ob takšnih igrah se mu tudi za novo sezono ni treba bati, a o njej še ne razmišlja. Ob uspehu štajerske zasedbe ne pozabi omeniti dobre kemije, prizna celo, da je letošnja ekipa po imenih slabša kot lanska. »Nismo rekli zadnje, četudi je tale polfinale proti Olimpiji nagrada za vso sezono.«
Trener Igor Kuzma žanje sadove dobrega dela. Foto: Drago Perko |
Trener Igor Kuzma in kapetan Bojan Jovanovič sta še kako vesela, da se je v dvorano vrnila publika. Zavedata se, da Maribor priznava le kakovost, povprečja ne. V prid temu pričajo številke – na zadnji tekmi proti Olimpiji je bilo več kot 1000 gledalcev, na drugi polfinalni se jih pričakuje več kot 2000. »Tudi na ulici nas ljudje ustavljajo in nam čestitajo za uspehe,« je košarkarskega vzdušja pod Kalvarijo vesel Jovanovič. Športni direktor kluba Jure Petić razkrije, da želi zadržati jedro ekipe, upa pa, da bodo uspešno zgodbo podprli tudi sponzorji: »S tekočo sezono smo prezadovoljni, želimo pa nadaljevati, ambicij nam ne manjka, a vse ostajajo znotraj realnih finančnih zmožnosti.« |
Z Miklavžem v 1. ligo
Tudi trener Igor Kuzma ni neznanka v slovenski košarki. Že leta 1992 mu je uspelo, da je po karieri v svoji krstni sezoni na klopi popeljal Miklavž v 1. ligo, potem pa prostor odstopil Dragu Vezjaku. Vmes je deloval v Murski Soboti in Lenartu, nato pa leta 2005 s somišljeniki in Samom Bandljem na čelu ustanovil klub Maribor Messer. »Začeli smo z ničle, leta 2007 smo imeli vse mlajše selekcije v prvi ligi, v zadnjih treh sezonah smo bili s člani v ligi za prvaka,« je na storjeno ponosen Kuzma, ki je vmes občutil, kaj pomeni gospodarska kriza. Pred tremi leti je izgubil službo v Tamu, spomladi lani pa postal trener članske vrste. V 12 tekmah je nanizal deset zmag, uprava ni omahovala, ampak mu je zaupala še naprej. »Dobro smo kadrovali in dobro trenirali,« izpostavi Kuzma dva ključna temelja sezone 2012/13. Po lanskem odhodu šestih novincev so letos tudi zavoljo zmanjšanja proračuna (za člansko ekipo in trenerja so imeli na voljo 150.000 evrov) kupili le tri – Igorja Marića, Esmirja Rizvića in Igorja Josipovića. V dresu vijolic je k uspehu svoje dodal tudi 21-letni Kongovec Kayembe Tshiabu Ruphin. Iz Cibone so jim ga odstopili. »Priden in delaven je, bolj malo govori,« pravi kapetan, ki pa je prepričan, da lahko Afričan še precej napreduje. »Manjka mu tistih osnov, a ob sistematičnem delu lahko nadoknadi tudi to.« Vmes se je naučil toliko slovensko, da razume trenerja Kuzmo, za nameček mu pri jeziku pomaga Slovenka, v katero se je zaljubil. »Pri nas se dobro počuti. Mu je pa precej čudno, ker je vse na dosegu roke. V rodni Kinšasi je moral vedno na pot z letalom ali avtobusom, da je kam prišel,« sklene kapetan ekipe mesta, ki je košarki dala tudi Iva Daneva in Petra Vilfana. Zato je še toliko bolj prav, da se je ta čudovita igra v mestu ob Dravi spet prebudila iz sna.