Košarka je sprožila pozitivne vibracije

Po dveh finalnih tekmah lige Telemach smo tam, kjer smo bili. Ekipi Rogaške in Tajfuna sta poravnani – 1:1 je v zmagah, serija pa se vnovič seli v Rogaško Slatino, kjer bo danes ob 17. uri tretji obračun. Drugi v Šentjurju je ponudil pravi triler in scenarij, ki se ga ne bi branil niti mojster Alfred Hitchcock, zmagovalec je bil znan šele po drugem podaljšku (88:81), slavje v Šentjurju je trajalo pozno v ponedeljkovo jutro. Rogaška se je premagala (skorajda) sama – v rednem delu je imela napad za zmago, v prvem podaljšku pa že nesramnih sedem točk naskoka. Ni bilo dovolj.

Prebujenje regije

»Naš poraz lahko strnemo v končnico prvega podaljška, ko je Djordje Lelić zadel noro trojko, mi pa smo nato še izgubili žogo. Izgubiti tekmo na takšen način je najslabši možen scenarij. To je košarka, to je šport. Čestitke domačinom za zmago, tekma je bila znova spektakel. Videli bomo, kdo bo imel na prihodnjih tekmah več energije,« je trener Rogaške Damjan Novakovič čestital lokalnim rivalom, med temi so Dragiša Drobnjak (kar 31 točk) in soigralci slavili z več kot 700 gledalci prvo zmago v zgodovini članskega finala. »Vsa čast mojim fantom. Trije igrajo poškodovani, a mislim, da se tega na igrišču ni videlo. Odigrali smo 50 minut tekme, bili vmes že v izgubljenem položaju, a se vrnili,« je kar vrelo iz domačega stratega Dejana Mihevca. Kozjansko in Obsotelje v teh dneh doživljata svoje zvezdne košarkarske trenutke, celotno okolje, kraji od Dramelj pa do meje s Hrvaško pri Rogatcu dihajo s košarko. »Ta sezona je ena sama pozitiva,« nam začne razlagati domači trener Mihevc, ki pravi, da ne dela s svojimi fanti nič posebnega. A nekje v sebi se zaveda, da je skupaj z rivali iz Rogaške sprožil pravo košarkarsko revolucijo. »Te pozitivne vibracije so prisotne na vsakem koraku. Tudi ko greš v trgovino in na kavo,« pravi Mihevc. Skrivnost svoje ekipe vidi v dejstvu, da stroka in igralci verjamejo v to, kar delajo. Sliši se preprosto, praksa je drugo. A je na koncu sezone jasno, da so na tem koncu (košarkarske) Slovenije najmanj filozofirali pod obročem. Glavna težava, ki jo imata oba trenerja, sta dobra regeneracija in pravilna prehrana fantov. V obeh taborih ne manjka modric, največ dela pa imajo fizioterapevti. Še posebno velika je tista v Šentjurju, kjer sta ob Klemnu Zdolšku še dve dekleti: Mateja Horjak in Mateja Volf. »Vsem sem neizmerno hvaležen za ves trud,« Mihevc ne skriva hvaležnosti do tria, ki lajša bolečine njegovi ekipi. »Ekipi se med sabo poznata, velikih skrivnosti ni, obeta se nam še ena dobra tekma, dostojna tega finala,« sklene Mihevc, za katerega stiskajo pesti tudi v Londonu, od koder so se javili prijatelji, s katerimi (v ekipi Leopards) je leta 2012 povsem nepričakovano postal angleški državni prvak.

Selektor in rekreativec

Precej pester dan pa je imel včeraj tudi Damjan Novakovič. Po nesrečnem porazu je odhitel v Zreče, kjer je kot selektor reprezentance do 20 let vodil prvi trening. Vmes je bil pri zdravniku, ob 17. uri pa hitel v Rogaško. Zvečer je opravil trening z ekipo, po tem pa zdržal še dobro uro in pol v dvorani na rekreaciji, pridružil se jim je tudi župan in košarkarski navdušenec Branko Kidrič. »Danes bomo pravi. Verjamem v uspeh, fantje so si odpočili. Tudi mi imamo nekaj poškodb, a ne bomo jokali, to je finale, štejejo zmage in porazi,« je še dodal Novakovič. Finale v Sloveniji pozorno spremlja tudi Pero Dujmović, nekdanji košarkar Union Olimpije, danes pa zastopnik igralcev in trenerjev. »Nikoli še nisem imel več košarkarjev v finalu,« se pohvali Pepi, čigar klient je tudi Novakovič. »Naj zmaga boljši,« se Pero diplomatsko ogne napovedi, komu daje več možnosti za zgodovinski prvi naslov.