Konec demokracije v Olimpiji

LJUBLJANA – Sam v tej zgodbi nisem bil pomemben, šlo je za obstoj kluba Union Olimpije,« je bil trener zmajev Miro Alilović vesel po izpolnjeni nalogi – Olimpija je v 10. krogu lige Telemach za prvaka drugič v tej sezoni ugnala Krko (86 : 81), za nameček pa so se zmaji prebili na 2. mesto in si zagotovili mesto v regionalni ligi tudi v novi sezoni. Alilović je na vročem trenerskem stolčku zamenjal Saša Filipovskega, ki so mu vajeti ušle iz rok, pa tudi z upravo že lep čas ni bil na isti valovni dolžini. Kjer pa ni medsebojnega zaupanja, je težko delovati. Niso bili redki, ki so menili, da bi moral proč tudi Alilović. Navsezadnje mu je bil šef prav Filipovski, zavoljo lojalnosti bi se to moralo zgoditi. A je sam Filipovski dejal Miru, naj vodi zadevo najprej. Trenerski kruh je trd, skorje vsak dan tanjše, delovnih mest za vse pa premalo. Alilović ni omahoval, zavihal je rokave. »Zmagajmo, da gremo lahko iz garderobe dvignjenih glav,« so bile tiste besede, s katerimi je še dodatno podžgal svoje igralce. Krka ni bila v najboljši mogoči izvedbi, a to ne zmanjšuje pomena zmage Olimpije, ki je Dolenjce odpravila brez Dina Murića. Zaradi poškodbe desnega kolena je zanj sezone konec, po najhujšem scenariju ga čaka celo nekaj mesecev prisilnega počitka.

Predsednik
 v slačilnici

Da je bil položaj v zmajevem gnezdu sila resen, priča tudi podatek, da je bil pred tekmo v slačilnici klubski predsednik Jani Möderndorfer, ki tja skorajda ne zahaja. Bil je kratek in jedrnat, potem pa toliko bolj energično spremljal tekmo in budno opazoval poteze svojega novega trenerja. Vmes je pridno tvital in se veselil vsakega koša, poteze pa premleval z Romanom Liscem, šefom regionalne lige. Alilović tople vode ni odkril in to je po zmagi priznal tudi sam, konja, ki zmaguje, ne misli menjati. »S Sašem Filipovskim smo postavil sistem, ki se ga bom držal,« je dejal, a smo iz igralskih vrst izvedeli, da je uvedel železno disciplino. Tak je bil Miro vedno, tudi glas zna povzdigniti, stene na Kodeljevem in v Tivoliju se še danes tresejo zaradi njegovih govorov. »Delo, tišina in disciplina. To zahtevam, tak sem!« ne skriva svojih trenerskih načel. Igralcev po zmagi niti nagradil ni, zato ni videl razloga. Navsezadnje so naredili tisto, kar se od Olimpije pričakuje, preboj v finale je higienski minimum za to ekipo, želja pa naslov državnega prvaka, ki je sedaj trikrat zapored romal v Novo mesto. Alilović bo naredil vse, da to prekine. Prej pa bo moral ukrotiti mlade glave. Če mu to uspe, je na dobri poti, da si dokončno pridobi zaupanje ljubljanskega klubskega vodstva.