V življenju so vzponi in padci, po katerih se je treba naučiti pobrati in iti naprej. Tak človek je tudi košarkar Mirza Begić. Danes jih ima 30. Dobrih 10 dni ga je ločilo, da uresniči svoje otroške sanje – zaigra v severnoameriški poklicni ligi NBA. A to se ne bo zgodilo. Moral bo počakati, saj so se mu v ekipi New Orleans Pelicans zahvalili za sodelovanje.
Olimpija in Tajfun
Kot strela z jasnega je udarila vest, da je Begić pred enim tednom odpotoval v ZDA. Kot leto poprej je tudi tokrat dva meseca vadil in poslušal odmeve s trga. Nekaj ponudb je bilo, a ne take, ki bi ga povsem prepričala. Želel je trenirati z Union Olimpijo, a v klubu nad idejo menda niso bili navdušeni. Nanj so se obrnili v državnem prvaku Tajfunu, a ostalo je pri dveh telefonskih pogovorih.
Potem pa se je zgodila Amerika, kjer je nad Begićem bdel priznani zastopnik igralcev Rade Filipović , ki so mu svojo kariero zaupali brata Dragić , Matjaž Smodiš , Rašo Nesterović in Jaka Lakovi č. Po prihodu v ZDA je Mirza vadil s Pelikani, podpi sal je pogodbo brez jamstva, to je pomenilo, da so njegove minute na igrišču odvisne od volje kluba, ta pa se lahko že jutri spremeni. Predvsem zaradi tega, da zapolni vrzel po poškodbah Turka Omerja Asika in Francoza Alexisa Ajinceja. A ker so se nakopičile težave New Orleansa v branilski vrsti, so se mu morali v petek zjutraj zahvaliti, v ekipo pa so pripeljali makedonskega reprezentanta ameriških korenin Boa McCalebba. Omenjena odlo čitev je bila velik šok za Begića, ki je verjel, da si lahko izbori prostor v moštvu.
Kolena so zdrava
Begić ni prvič na preizkušnji, v karieri mu ni bilo postlano z rožicami. Težave in ovire mu je lajšal njegov zastopnik Enes Trnovčević, ki je fanta iz Bjeline tudi pripeljal v Slovenijo. Sprva v Koper, kjer pa Mirzi okolje ni bilo pogodu. Kljub temu ima na Obalo lepe spomine – tam je spoznal odbojkarico Nino, ki je danes njegova žena. Potem je bil član Olimpije, želela ga je Siena, a se kluba nista dogovorila o odškodnini. Pristal je v bolonjskem Virtusu.
Pri napredku ga je ustavila poškodba kolena. Trnovčević je ocenil, da se bo najbolje razvijal v Sloveniji. Zaupal ga je direktorju Slovana Janezu Rajglju in trenerju Alešu Pipanu. Od takrat je Mirza le napredoval. Po izjemni sezoni 2008/09 v Olimpiji je odšel v litovski Žalgiris, od tam pa v madridski Real. Nosil je še dres Olympi akosa, lani pa Olimpije in Laboral Kutxe.
Raje je kar sedel Mirza Begić je bil visok že od mladih nog. V tretjem razredu osnovne šole je prerasel celo učitelja, na skupinskih fotografijah razreda pa je raje sedel na stolu, da ni preveč izstopal. Zaradi velikosti ima včasih težave, da dobi primeren kos garderobe. To, kar išče, po navadi najde kar v Kranju. |