Turčija postaja obljubljena dežela za slovenske košarkarje. Tu deluje in si služi cekine tudi selektor Jure Zdovc. Med igralci pa se v tem hipu najboljše piše Gašperju Vidmarju. Njegov klub Darušafaka je na drugem mestu razpredelnice, v zadnjem krogu je ugnal celo veliki Fenerbahče Ülker.
»Dobro sem se znašel in vklopil v ekipo. Igramo dobro, a je žal še preveč nihanj,« obžaluje Ljubljančan štiri poraze, od tega sta bila dva zelo tesna za točko oziroma dve. Kljub temu je njegov klub prijetno presenečenje turške lige, kjer z dolarji in evri ne varčujejo, kriza teh koncev ni zajela. »Klub je urejen in zelo ambiciozen. Lani se je uvrstil v prvo ligo, zato mu želja ne manjka,« pripoveduje Vidmar, ki v Turčiji igra že v tretjem klubu. Bogdan Tanjević ga je leta 2007 pripeljal v Fenerbahče, potem je bil posojen Bešiktašu, zdaj je v Darušafaki. »Lepo mi je v Turčiji, od leta 2007 že bivam v Istanbulu, menjam le okrožja,« v smehu doda Vidmar, ki je imel v minulih letih kar nekaj smole, ta mu je načela kolena. Zaradi lanske poškodbe je moral izpustiti svetovno prvenstvo, previdni so bili tudi pri Darušafaki. Sprva so z njim podpisali pogodbo le za tri mesece.
»Turki so se hoteli prepričati, ali bo s kolenom vse v najlepšem redu,« Gašper razume previdnost njegovih delodajalcev, ki so mu pred mesecem dni podaljšali sodelovanje do konca sezone. Vidmar ne bi imel nič proti, če ostane tam tudi v novi sezoni. »V ekipi ni sebičnih igralcev, za vse se najde priložnost za dokazovanje. V rotaciji imamo deset košarkarjev, vsakič znova se izkaže kdo drug,« opiše razmere v ekipi in pohvali trenerja, 48-letnega v Skopju rojenega Oktaya Mahmutija.
Jaka pravi profesionalec
»Začenjam v prvi peterki in opravljam svoje naloge, ki jih imam v moštvu,« razkrije svoj delokrog. V 19 minutah na srečanje 8,4 točkam doda 5,2 skoka in kar 1,8 podaje. »Ugaja mi, ker imam le eno tekmo na teden. To je dobro za moje koleno,« se Vidmar zaveda, da mora paziti na levo koleno, ki so mu ga operirali že dvakrat, lani zaradi križne vezi in meniskusa. In danes? »Koleno je v dobrem stanju. Po tekmah in treningih mi še zateka, zato opravljam posebne terapije.« Zdaj po tej poškodbi še več časa nameni preventivi in vadbi, ki preprečujeta nove poškodbe. Poleg Vidmarja so v Turčiji še Domen Lorbek, Jaka Lakovič, Saša Vujačić, Jure Balažić in Miha Zupan. »Vsi po vrsti so izvrstni košarkarji, zato niti nisem presenečen, da nam gre Slovencem dobro v Turčiji. Še najmanj pa za Jako Lakoviča, ki je pravi profesionalec in pri teh letih še vedno željan dokazovanja.«
Sedemindvajsetletni Vidmar se je v teh mesecih srečal z Zdovcem, ki vodi Royal Hali. Se razume – tudi selektorja je zanimalo, kako je z Vidmarjevim zdravjem. Gašper upa in verjame, da bo lahko pomagal slovenski reprezentanci. »Letošnje evropsko prvenstvo je velik motiv tudi zame. Še posebno zato, ker bomo imeli vnovič bučno podporo navijačev. Upam, da bom lahko pomagal. Po koncu sezone me čaka še natančen pregled.« Svoje bodo morali povedati tudi novi oziroma stari delodajalci.