Klobučar po prvi lovoriki hoče še evropski finale

Košarkarji Krke so v enem tednu ubili tri muhe na en mah, krivulja uspešnosti se je dvignila v nebo. Uvodoma so Dolenjci osvojili pokal spar, za nameček so v pokalu eurochallenge izničili 17 točk zaostanka in slavili v Franciji proti Choletu, v soboto pa so še devetič zmagali v ligi ABA, v Novem mestu je s 74:57 padel makedonski MZT. »Ne vem, ali smo rešili sezono, je pa res, da smo jo z osvojenim pokalom naredili precej uspešnejšo. V Franciji smo bili primorani zmagati, če smo želeli ostati v boju za nastop v četrtfinalu pokala eurochallenge, kjer je naš tihi cilj preboj na finalni turnir,« pravi Jaka Klobučar, eden najbolj konstantnih v postavi novomeške ekipe.

Samozavest raste

Košarkarski poklic je neusmiljen, ritem pa oster. Časa za proslavo pokalnega naslova niti ni bilo. Pred enim tednom so morali Dolenjci že ob petih zjutraj na pot, v Francijo so potovali z letalom, potem pa do Choleta z vlakom in avtobusom. A so profesionalci, za to so v Novem mestu dobro in redno plačani. Njihova naloga je, da izpolnjujejo navodila, ki jih očitno uspešno deli trener Aleksandar Džikić. Temu je uspelo v pravem trenutku spraviti ekipo v idilično formo. Ko srbskega stratega vprašamo, kje tiči skrivnost uspeha, se najprej nasmehne, potem se njegov obraz hipoma zresni in odgovori: »Resnično delamo dobro.« To potrdi tudi Klobučar, ki še doda, da so svoje k harmoniji v moštvu prispevali tudi zadnji uspehi. »Samozavest ekipe z vsako novo zmago še zrase, timski duh je pravi.« Krka se je v soboto po skoraj enem mesecu in osmih gostovanjih vrnila v domačo dvorano. »Malce je bilo tudi domotožja. A bolj kot to je utrujajoče dejstvo, da smo na tujem odigrali zapored toliko tekem, obilo časa pa smo izgubili na potovanjih,« se je tudi branilec Novomeščanov razveselil vrnitve na domači parket med dolenjskimi griči, kjer imajo Klobučarjevi kot pristni Dolenjci tudi svoj vinograd.

Z mislimi le pri Krki

Jaka v tej sezoni po poškodbi Američana Malcolma Armsteada večino časa preživi na položaju organizatorja igre: »Sem se kar udomačil na tem mestu. Tudi ko je na parketu Matej Rojc, ostanem plejmejker. Trudim se, menim, da mi gre kar dobro.« Sicer pa je Jaka otrok Krke, danes 26-letni igralec je po odhodu iz Novega mesta odšel v ljubljanski Slovan, od tam k Union Olimpiji. Stopnička višje je bila selitev v beograjski Partizan, kjer pa se ni znašel. Vrnil se je v Ljubljano, skoraj eno leto pa izboljševal statistiko in nabiral prepotrebno samozavest v 2. italijanski ligi. Danes je zrel in odgovoren, nova sezona pa še ni v njegovih mislih. »Ah kje pa, saj smo šele na polovici tekoče. Veliko dela nas še čaka, z glavo želim ostati pri stvari, zato o novi sezoni sploh ne razmišljam.«

Smodiš mu
je pomagal

Klobučar je bil pred časom tudi reprezentant, igral je na dveh evropskih prvenstvih, v Španiji (2007.) in na Poljskem (2009.). »To mi je bilo v veliko čast in veselje. Zadnja leta me ni bilo v izbrani vrsti, a bom naredil vse, da se vrnem med izbrance.« Morda bo zdaj zanj lažje do reprezentance, saj igra dobro, za nameček pa ga novi in stari selektor Jure Zdovc precej dobro pozna. Dve leti sta sodelovala tudi v Olimpiji. »Všeč mi je njegov način dela. Dosti pozornosti nameni obrambni taktiki, kar mi zelo ustreza,« priznava Jaka, ki je povezan še z eno slovensko košarkarsko legendo, Matjažem Smodišem. »Njegova žena Andreja je moja sestrična. Matjaž je bil vedno moj vzor, ob tem je Novomeščan in je naredil veliko kariero. Ko sem se začel prebijati na košarkarsko sceno, mi je pomagal s številnimi nasveti, za kar sem mu še danes hvaležen.«