SP V ATLETIKI

Ključa sproščenost in mišice

Objavljeno 06. marec 2014 11.40 | Posodobljeno 06. marec 2014 11.41 | Piše: Marko Uršič

Tina Šutej bo kot adutinja vodila štiričlansko slovensko atletsko zasedbo na dvoranskem SP v atletiki.

Tina Šutej to zimo skače visoko. Foto: Igor Mali

Ni zime! Mesto Sopot ob Baltskem morju bo konec tedna gostilo 15. svetovno atletsko prvenstvo v dvorani, iz Slovenije pa je na sever Poljske odšla četverica. Prva adutinja bo skakalka s palico Tina Šutej, drugi trije mušketirji kraljice športov pa so Mitja Krevs, Maruša Mišmaš (oba tek na 1500 m) in Marina Tomič na 60 metrov z ovirami. Če ima kraljica športov kakšen poseben dragulj med disciplinami, pa je to palica. Namreč ker je zelo kompleksna in artistična akrobatsko-športna umetnost. Petindvajsetletna Ljubljančanka Šutejeva je diplomirana biologinja, študij je dokončala na ameriški univerzi Arkansas. Ker je v zaključku akademske kariere prednost dala šoli, in ne treningu, se lani brez preskočene norme ni uvrstila na svetovno odprto prvenstvo v Moskvi. Na prostem ima osebni in državni rekord s 461 preskočenimi centimetri iz leta 2011, letošnjega 2. februarja pa se je v Moskvi pod stropom zavihtela prek 471, tudi slovenskega rekorda.

Njena odlična zimska forma pa ni presenetljiva; doma sta, po ameriškem obdobju, ko se je pridno učila in palico malce potisnila v kot, s trenerjem Slavkom Črnetom pilila in pilila pališko formo. »Veliko treniram, nimam nobenih motečih dejanj, ni se mi več treba učiti. Kar se tega tiče, sem na splošno veliko bolj sproščena, vse dneve se lahko posvečam treningu skoka s palico. In ja, rezultat je zelo zelo velika posledica tega, da zdaj lahko normalno treniram,« je uvodoma navrgla Tina Šutej, ki si to zimo deli sedmi izid sezone na zemeljski obli. Ali je kaj spreminjala v sistemu treninga? »Seveda, prej sem trenirala na univerzi z ameriškim trenerjem Bryanom Comptonom. Zdaj spet vadim s Slavkom Črnetom in treniram po njegovem sistemu. Razlika je, da zdaj delam več različnih stvari, tudi več vaj. V Ameriki je bilo tako, da smo imeli določene stvari in smo to ponavljali. Tukaj pa vadim zelo raznoliko, razne teke, vsega od poskokov, vajic, trening je tako sestavljen, da mi pomaga. Letos pa zelo veliko delamo tudi za moč zgornjega dela trupa, pač za roke, tako da potem na palici lažje izvajam tehniko. Imam malce več mišične mase v zgornjem delu telesa, imam lažje noge, tako da potem lažje skačem,« se je nasmehnila lastnica srebrnega odličja z mladinskega svetovnega prvenstva leta 2006 v Pekingu in druga z univerzijade leta 2011, prav tako na Kitajskem, v Šenženu.

Lavillenie je fenomenalen

Seveda pa je pomemben tudi atletski pripomoček. Kako je s palico, njeno dolžino? »Palice imam enako dolge kot takrat, ko sem pred tremi leti skočila državni rekord. To se ni spremenilo. Je pa res, da sem palico zdaj, ko sem skočila 4,71 metra, mogoče celo držala malce nižje kot takrat. Tako da imam še zelo veliko rezerve.« Konkurenco v Sopotu, tudi Tina je v širšem krogu kandidatk za odličje, pa je ocenila z naslednjimi besedami: »Z menoj?« se je spet nasmehnila. »V bistvu res ne morem ničesar napovedati, zato ker smo vse zelo blizu. Vse imamo osebni rekord nad 471 centimetrov in v bistvu lahko katera koli tekmovalka poseže po kolajni.« Kaj pa meni o moškem kolegu, Francozu Renaudu Lavillenieju, ki je 15. februarja v ukrajinskem Donjecku pred očmi Sergeja Bubke z absolutnim svetovnim rekordom 616 cm preskočil legendo palice tako zunaj (Bubka 614) kot v dvorani (615). »On je res fenomenalen. Uporablja zelo dolgo in trdo palico, je zelo dobro telesno pripravljen. V bistvu izvaja tehniko, ki je popolnoma v nasprotju z Bubkovo, a je z njo skočil svetovni rekord. To njemu ustreza in mislim, da bi lahko skočil še več kot 6,16,« je simpatično pripoved končala Tina Šutej.

Deli s prijatelji