Božidar Maljković je v svetovni košarki cenjeno ime, navsezadnje je bil štirikrat evropski klubski prvak, v Malagi, Barceloni, Limogesu in Atenah z velikim spoštovanjem izgovarjajo njegovo ime. Vse skupaj je dovolj, da je zapisan v trenerske legende z velikimi črkami. Kljub vsem lovorikam, presežnikom in svetovljanstvu pa je Maljkovićeva javna podoba med slovenskimi ljubitelji košarke slaba, malodane skrb vzbujajoča le dobrih 88 dni pred začetkom evropskega prvenstva v Sloveniji.
»Vse je v šali in sproščenosti, brez iskrenosti pa ne gre,« pravi Marko Milić, v času Eurobasketa ambasador prostovoljcev, ki bi ga vse slovenske mame imele za zeta, dekleta za fante in može, fantje pa za na pivo po dobri košarki. »Bistven je pristop, danes se z aroganco ne doseže nič. Prej nasprotni učinek kot pa kaj drugega. Z iskrenostjo in direktnostjo so morda včasih težave, a na dolgi rok je to zmaga,« je Milić podelil nekaj nasvetov slovenskemu selektorju, ki ima to smolo, da so se mu v zadnjih nekaj tednih zvrstili tudi trije neljubi dogodki.
Javnost pričakuje več prisotnosti na predvečer Eurobasketa 2013
Najprej ga je javno okrcal Goran Dragić, ki ga je kar pred vključenimi kamerami in mikrofoni podučil, kako bi Slovenija morala igrati leta 2011 in kako danes. Maljković se ni odzval, je bil pa prav gotovo (neprijetno) presenečen. Ni ravno pogosto, da iz »proizvodnje« tako odkrito kritizirajo »direktorja podjetja«. Potem se je v srbskih medijih pojavila vest, da Erazma Lorbka menda ne bo na Eurobasketu 2013. Maljković je začel zatrjevati, da so ga narobe razumeli. Novinar branega specializiranega srbskega portala mvp.rs trdi, da je Maljkovića še kako dobro razumel. Vmes se je oglasil tudi Sani Bečirović. Bistričan je pričakoval, da ga bo Maljković vsaj poklical in mu pojasnil, zakaj se je znašel na razširjenem seznamu. Nič od tega. Sanijev telefon je ostal nem. Tudi po tem, ko je Sani opravil spravni sestanek z vodilnimi v Košarkarski zvezi Slovenije. Ne odkrivamo tople vode, če napišemo, da se je Maljković pred leti krepko zaletel s povsem nepremišljenimi izjavami, ko je govoril o Saniju, nalepil pa mu je etiketo invalida. Morda je bil napet, nervozen … Tudi šjor Boža je človek iz mesa in krvi. Danes bi bilo pošteno, če bi svojo napako priznal in se Saniju opravičil. Bečirović bi to zaslužil.
Še bolj bi Maljkovič prirasel k srcu vsem, če bi bil pogosteje prisoten v slovenski javnosti, a ga skorajda ni nikjer na predvečer dogodka s proračunom slabih devet milijonov evrov. Srbski strokovnjak si je ogledal finale lige Telemach, eno oziroma dve tekmi, in se vrnil v Beograd. »Selektor Božidar Maljković bo v Sloveniji prisoten ob predstavitvi seznama igralcev, ki bodo vabljeni na priprave, na novinarski konferenci bo medijem na voljo tudi za vprašanja,« pojasnijo na košarkarski zvezi, zakaj ga ni na spregled. Odzval pa se ni niti naše klice. »Po potrebi bo v Sloveniji tudi že prej, a bo šlo zgolj za tako imenovane delovne obiske, kot so na primer sestanki s štabom in podobno,« še povedo na zvezi, kjer tudi priznajo, da si želijo, da se Maljković bolj posveti trenerstvu kot pa promocijskim akcijam. »Ta želja je bila predvsem naša, saj je njegova primarna naloga to, da strokovni štab od prvega dne priprav deluje na najvišji ravni.«
Škoda, da javnost nima možnosti spoznati Maljkovića tudi v drugačni luči. Precej bi se lahko naučil tudi od, denimo, Borisa Deniča, Srečka Katanca in Matjaža Kopitarja.
