LJUBLJANA – Na Gospodarskem razstavišču je pravi športni živžav, saj je včeraj svoja vrata odprl sejem Tečem v okviru Volkswagen 21. Ljubljanskega maratona. Krepko prek 28.000 tekačev, od najmlajših do zagrizenih dolgoletnih rekreativcev in vrhunskih maratoncev, bo v soboto in nedeljo teklo po ulicah glavnega mesta Slovenije. Prireditelji največjega tekaškega dogodka na sončni strani Alp tolčejo nove rekorde v mnogo pogledih, upajo pa tudi, da bo na trasi, dolgi 42 kilometrov in 195 metrov, padel rekord. Lani ga je postavil Etiopijec Limenih Getachew (2:08:19), letos pa bodo glavni napadalci najboljše znamke pod ljubljanskim gradom maratonci iz Kenije. Startno številko 1 je dobil 27-letni Levi Omari Matebo (osebni rekord 2:05:16), ki je bil lani na ljubljanskem maratonu peti s časom 2:09:54. Dvojko bo nosil 33-letni Philip Sanga Kimutai (OR 2:06:07), startno število 3 pa prav tako 33-letni Nicolas Kipchirchir Chelimo (OR 2:07:38). To so trije tekači z najboljšimi osebnimi rekordi med prijavljenimi, ob njih bodo še kopica rojakov ter Etiopijec in Ugandec z dvema narekovalcema ritma. Belo raso bo med najhitrejšimi maratonci zastopal Ukrajinec Sergej Lebed (OR 2:08:32), devetkratni evropski prvak v krosu, ki je bil na letošnjem maratonu v Londonu 15. s časom 2:14:07. Gabrijel Ambrožič je zadolžen, da v Ljubljano pripelje kar najkakovostnejše atlete. Dva potencialna aduta sta odpadla zaradi poškodb, Kenijec Abel Kirui pa je za večjo startnino odšel na maraton v Chicago, kjer je zmagal. »Imamo omenjene in dva tempo tekača, da bi dosegli čas okrog 2:08:00. Zasedba je homogena, saj ne bo velikih trenj med Kenijci in Etiopijci, tako da je rekord proge dosegljiv,« je dejal Ambrožič.
Prevlada Afričanov
Na maratonsko progo se bo podalo 2213 tekačev in 572 tekačic, med njimi pa ne bo najboljših slovenskih dolgoprogašev. »Letos smo se posebej potrudili z domačimi tekači, povišali smo nagrade zanje od 1500 evrov navzdol, tudi za druge, nevabljene slovenske atlete smo predvideli nagrade od 400 do 100 evrov. Prvič smo jih pripravili tudi za polmaraton, vendar praktično ne moremo pokazati nobenega vrhunskega domačega tekača. Morda nam je lahko v tolažbo, da je podobno povsod v Evropi. Vrhunskih belih maratoncev tako rekoč ni,« je pojasnil predsednik organizacijskega odbora Andrej Razdrih, ki je k temu pripomnil: »Publicist in rekreativni tekač Branko Gradišnik je v šali predlagal naslednjo razvrstitev po kategorijah: moški, beli moški in ženske. Tako velika je namreč razlika med afriškimi dolgoprogaši in drugimi. Znano je, da od leta 1999 svetovnega rekorda v maratonu ni popravil noben beli tekač.« Ambrožič je na to temo povedal: »Evropske atletske zveze so stopile na pot naturalizacije afriških tekačev, ob tem pa domači atleti izgubijo motiv za trening. Mi smo spomladi pozvali evropske atletske zveze, da bi na ljubljanskem maratonu lahko dosegali norme za svetovno prvenstvo prihodnje leto v Londonu, toda odziva ni bilo. Izjema je ugledni Lebed, njegova udeležba nam je lahko v čast.«
Podcenjeni Slovenci
In zakaj ni Slovencev, ki so jih posebej vabili še junija? Prireditelji omenjajo poškodbe, slabšo formo in prenehanje tekmovanja za letos, nekaj jih bo teklo v polmaratonu. Nezainteresiranost domačih maratoncev izvira tudi iz nezadovoljstva z nagradnim skladom, saj se jim nagrada 1500 evrov za najboljši izid med Slovenci zdi razumljivo preskromna, če zmagovalec prejme 20.000 evrov (za rekord proge dodatnih 3000 in za čas pod 2:08:00 še 5000 evrov), drugouvrščeni 12.000 in tretjeuvrščeni 8000 evrov. Anton Kosmač in Daneja Grandovec sta avgusta nastopila na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru, poleg tega zdravita poškodbi. Sonja Roman se je nedavno usmerila v maraton in bo raje tekla 20. novembra v Valencii, kjer bo naskakovala normo za svetovno prvenstvo. Tudi njen trener Roman Kejžar, slovenski rekorder v maratonu, ki vodi tudi druge vodilne domače maratonce (Robert Kotnik, Urban Jereb, Mateja Pokrivač), pritrjuje predlogu, da bi moral biti nagradni sklad za slovenske maratonce bogatejši. Skupaj z Dejanom Lenartom je pred kratkim ustanovil Atletski klub BC, kjer je združil najboljše slovenske maratonce in maratonke. Predstavitev projekta za nov zagon slovenskega maratona načrtujejo v novembru.
Janković bi svetovni rekord »Zahvalil bi se vsem, ki sodelujejo pri organizaciji, saj se doslej praktično ni zgodila kakšna večja, resnejša napaka. Druga zahvala gre Ljubljančanom in Ljubljančankam, saj je v času maratona lep del mesta zaprt za promet. Tudi letos jih prosim za razumevanje, naj svoje avtomobile prestavijo že dan prej, da bodo lahko nemoteno zapustili mesto. Ponosni smo na ljubljanski maraton, da lahko iz leta v leto privabimo še bolj kakovostne tekače. Imamo veliko skupino ljudi, ki dejansko živijo za ta maraton. Še vedno sanjam o svetovnem rekordu v našem mestu, za nagrado pol milijona evrov bo poskrbljeno,« je ozračje pred 21. izvedbo največje slovenske tekaške prireditve dodatno podžgal župan Ljubljane Zoran Janković. |