Karate ni pretepanje, je šport

Japonski otok Okinava je seveda najbolj znan po ogorčeni bitki med drugo svetovno vojno, a ni neznan niti po športni plati. Karate je namreč vzhodnoazijska borilna veščina, ki se je proti koncu 19. stoletja razvila iz združevanja tradicionalnih okinavskih metod golorokega boja. Slovenski karateisti so leta 2013 osvojili osem odličij na svetovnih tekmovanjih, zato iztekajoče se leto razglašajo tudi za najuspešnejše v karatejski zgodovini na sončni strani Alp.

Igor Zelinka, predsednik Karate zveze Slovenije, pa je najprej opisal, kako je zadovoljen z vlogo karateja v novem nacionalnem programu športa. »Nacionalni program športa je seveda precej splošen krovni akt, ki daje le usmeritve. V njem je marsikaj izpuščenega ali nedorečenega, tudi zato, da je bil na vseh ravneh sploh sprejet. Operativni načrt, ki bo narejen na podlagi tega programa, pa je treba še sprejeti. Upam, da bodo tam določene stvari konkretizirane, ugodne ne le za borilni šport, ampak za šport na splošno. V današnjih kriznih časih je problem vsega seveda denar, in v Sloveniji, lahko trdim, dosegamo glede na vložena sredstva nenormalno dobre rezultate. A bojim se, da na dolgi rok ne bo šlo več tako. Če bomo hoteli nadaljevati takšno kakovost rezultatov, bo treba kljub krizi več vlagati tudi v šport. Mi, ki smo v borilnih športih, imamo vedno občutek, da smo malce zanemarjeni, a verjetno je ta občutek tudi v drugih športih,« je stvar za začetek opisal Zelinka.

Torej, denar narekuje vse, dotacije niso po željah, a Zelinka je tudi podčrtal srž težave. »Eden od problemov karateja je, da še vedno nismo olimpijski šport. Smo pa, česar ljudje ne vedo, edini neolimpijski šport, ki je že dolga leta prisoten na sredozemskih igrah, po novem bomo tudi na evropskih olimpijskih igrah, te bodo leta 2015 v Bakuju. Karate ima specifičen status, smo malce bolj priznani od drugih športov, ampak v našem sistemu vrednotenja rezultatov je še vedno postavljena le meja olimpijski ali neolimpijski športi. Seveda s tem nismo zadovoljni, ker menim, tako glede na našo množičnost kot na razvitost v svetu, da si zaslužimo boljši položaj. Medijska odzivnost karateja v Sloveniji ni primerljiva z razširjenostjo ali priljubljenostjo tega športa v svetu,« je nadaljeval.

Tokio bo gostil olimpijske igre leta 2020, karate je japonski športni izum. Ali Zelinka upa, da bi ga prek glasovanja le uvrstili v olimpijski program tamkajšnjega športnega praznika? »Obeta se, da se bo spremenila kvota športov. Mednarodni olimpijski komite ga je omejil na 28, a predsednik Thomas Bach resno razmišlja, da bi se to spremenilo in malce predihalo. Nekateri športi v programu OI so se namreč z dodatnimi disciplinami zelo razrasli. Govori se, da bodo še enkrat razmislili, da bi v Tokiu 2020 dodali še kateri šport. Nikakor pa ne smemo misliti, da bo to kar takoj karate. Ne smemo pozabiti, da je na Japonskem izjemno priljubljen bejzbol in da je ta izpadel iz olimpijskega programa. Zelo lahko se zgodi, da bodo podprli tega. To je čista politika, karatejski lobi pa je na splošno slab, tako rekoč ga ni.« Težava je tudi v splošni miselnosti. »Nobena borilna veščina, niti karate, ni pretepanje, je šport. Tako kot v vsakem športu imaš tudi tu nasprotnika, ne sovražnika,« je za konec podčrtal Igor Zelinka.