Jugosi so poiskali temnopolte branilce

Na 38. evropskem prvenstvu je možnost registracije enega naturaliziranega igralca izkoristila tudi reprezentanca Slovenije z Mirzo Begićem, ki je igral že na Eurobasketu v Litvi pred dvema letoma. Za podoben izbor se je na najuspešnejšem EP za slovensko vrsto doslej, na Poljskem, odločil takratni selektor Jure Zdovc, ki je izbral krilni center Jurico Golemca. Ta je sicer za Slovenijo igral že na EP 2003 na Švedskem pod vodstvom Slobodana Subotića. Golemac je pozorno spremljal tekme v Celju: »Tukaj v Celju je res super, navijači so enkratni,« ni skrival navdušenja. Nekdanji selektor Slovenije Aleš Pipan je na kvalifikacijski turnir za OI v Grčijo leta 2008 s statusom naturaliziranega igralca odpeljal Emirja Preldžića, na EP v Srbijo oziroma Srbijo in Črno goro leta 2005 in Španijo leta 2007 pa branilca Aleksandra Ćapina.

Največja zvezda Makedonec McCalebb

In zdaj k vsem naturaliziranim igralcem v drugih reprezentancah z območja nekdanje Jugoslavije (razen Srbije) na letošnjem prvenstvu, ki so vsi po vrsti ameriški temnopolti branilci. Za Hrvaško igra Dontaye Draper, ki je sicer rezerva prvega organizatorja Roka Lenija Ukića, igral pa je že na EP v Litvi in se prodal v Real iz Madrida. Američan iz Baltimora se je dokazal na Hrvaškem, kjer je dobil državljanstvo, v Zagrebu pa se je udomačil na Dubravi. Za Črnogorce igra Tyrese Rise, ki ga kličejo kar Riž. Novi igralec Maccabija je tja prestopil iz Bayerja, v reprezentanci pa je nadomestil rojaka Taylorja Rochestieja, s katerim sta tekmovala za črnogorski dres na tem EP. Prihaja iz Richmonda, na uvodnih dveh tekmah pa je levoroki branilec navdušil prav vse.

Za izbrano vrsto BiH od lani igra Američan iz Teksasa Zack Wright, ki si ga je izbral selektor Aca Petrović, potem ko je igral za Cibono iz Zagreba. Makedonskega reprezentanta Boba McCalebba, ki je bil najboljši strelec EP v Litvi leta 2011 in na krilih katerega je Makedonija tam osvojila 4. mesto, ni treba posebno predstavljati. Je zadetek v polno. Znova se je izkazalo, da je tako opevana kemija eden glavnih ključev za uspeh moštva, najboljši dokaz za odličen vklop naturaliziranega igralca v ekipo pa je ta primer. Makedonija je letos že izpadla s turnirja, a treba je priznati, da jim na roko niso šle niti sodniške odločitve.

Slovenija nekoč z McDonaldom

V pomanjkanju tako kakovostnih organizatorjev igre, kot jih imamo na voljo zdaj, se je za tujega »pleja« leta 2001 prvi odločil selektor Boris Zrinski, ki je vpoklical prav tako temnopoltega Ariela McDonalda oziroma MC-ja, kot smo klicali odličnega Američana. A takratni slovenski reprezentanti bivšega igralca Krškega, s katerimi je igral v finalu državnega prvenstva, in Union Olimpije, s katero se je uvrstil na zaključni turnir evrolige, zaradi zamude niso sprejeli z obema rokama.

Potem ko je potrdil prihod na priprave v Zreče oziroma na Roglo, je namreč McDonald kar nekaj dni zavlačeval, a se nazadnje le pojavil. Na letališče v Zagreb ga je kot predstavnik KZS odšel iskat Janez Drvarič. Soigralci so že pred začetkom EP v Turčiji v javnosti in medijih negodovali zaradi njegove zamude. Druga organizatorja Jaka Lakovič in Beno Udrih sta bila z reprezentanco šele prvič in Američan, ki je na letalo in avtobuse zaradi vraževerja vedno hodil zadnji, je bil tako glavni dirigent v razglašeni reprezentanci, ki sta se ji z zamudo priključila tudi oba pomočnika selektorja, Memi Bečirovič in Tomo Mahorič. Zadnji šele prav na prvenstvu po porazu s Španijo. Nastop v Turčiji je vsem ostal v slabem spominu, saj je Slovenija osvojila šele 15. mesto, McDonald pa nikoli več ni oblekel dresa državne reprezentance.