Slovenija je nerazvita država, ob boku afriškim in azijskim. Seveda v primerjavi s Katarjem, kjer bi lahko z obilico denarja tlakovali tudi pločnike za pešce; ti so sicer v glavnem mestu Dohi prava redkost, saj se vsi vozijo z avtomobili na poceni bencinski pogon. Peš hodijo le najrevnejši, kot so novinar Slovenskih novic, ta je do doškega Manhattna potreboval poldrugo uro, in Bangladežani.
Rokometni svet je obrnjen na glavo, Katarju je uspel veliki met z uvrstitvijo v finale svetovnega prvenstva. A Katarci so za svojo rokometno vrsto nakupili Črnogorce, Bošnjake, Egipčane, Tunizijce, Kubance, Francoze, Špance, Sirijce... Plačujejo jih s petro- in zemeljskoplinskimi dolarji; za vsako zmago na svetovnem prvenstvu je član izbrane vrste španske trenerske legende Valera Rivere prejel 100.000 dolarjev, za naslov svetovnega prvaka je bilo obljubljenih milijon dolarčkov in avtomobil maserati v garaži. Denar, da se podmaže sodnike, je v tej primerjavi pravi drobiž, to pa so na svoji koži v osmini finala, četrtfinalu in v polfinalu občutili avstrijski, nemški in poljski rokometaši. Slednji so se po koncu tekme zazrli v srbski sodniški par, Nenada Nikolića in Dušana Stojkovića, in jima cinično zaploskali; kriterij izključitev, prestopi pri katarskih zadetkih in dosojanje prebijanj v slovanskih napadih so Poljakom stanjšali živce. V osmini finala sta katarsko tekmo sodila Hrvata Boris Milošević in Matija Gubica, v četrtfinalu pa Makedonca Gjorgji Načevski in Slave Nikolov! Dajte no, v treh izločilnih tekmah so bili sodniški pari iz nekdanje Jugoslavije, v katarski reprezentanci pa igrajo tudi trije Črnogorci, bošnjaški Srb in Bošnjak Eldar Memišević.
Sicer smo na rokometnem mundialu videli še nekaj klovnovskih sojenj, na lastne oči Litovcev, Katarcev in Japoncev, slovenska delilca pravice Nenad Krstić in Peter Ljubič pa sta tako in tako osamljena kavboja, ki ju je na katarsko indijansko rokometno ozemlje izgnalo slovensko sodniško združenje. V domovini ne sodita, v (skorumpirani) tuji združbi sta na vrtiljaku ponudbe in povpraševanja za svobodno sodniško presojanje. V rokometu namreč subjektivni kriterij lahko popolnoma zasenči objektivo. Skratka, Katar je bil na SP rokometna uspešnica; nič čudnega, da je ta dežela na Arabskem polotoku dobila tudi nogometni mundial leta 2022. Katar je najbogatejša država na svetu, ljudje pa so danes popolnoma brez moralne drže in obraza. Denar lahko kupi prav vse.
