Finančna in rezultatska kriza košarkarjev Union Olimpije se vleče že nekaj let. Mnogi ravno v ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću vidijo človeka, ki v prvi vrsti iz ozadja vodi klub. Drugi pa v njem vidijo človeka, ki bi za isto mizo zbral ljudi, da bi pomagali Olimpiji na pota stare slave. Župan ne taji, da je košarkarska Olimpija njegov klub. Tudi zato je bil minulo soboto jezen in žalosten hkrati, ko so zmaji nadaljevali razprodajo ugleda po slovenskih dvoranah.
»Nočem se vtikati v Olimpijo. Tudi predsednika ne bom izbral niti predsednik sam ne bom več. Sem pa odločno proti, da bi se kdor koli ukvarjal z vodenjem kluba iz ozadja, iz sence. Tukaj stricev ni. Zadnji poskus sem imel z OKS, kjer ni bilo lahko nadomestiti Janeza Kocijančiča. Bil bi drugačen predsednik. Od takrat pa sem v športu le še strasten navijač,« je jasen Janković, ki zanika, da bi imel pomembno besedo pri vodenju kluba.
Predsednik je nekdanji Jankovićev sodelavec in politični sopotnik Jani Möderndorfer. »Ko je postal predsednik Union Olimpije, nihče ni hotel na to mesto. Jani se na košarko ne spozna, ima pa jo rad. Ko je postal predsednik, je svojo pisarno oblepil s slikami Gorana Jagodnika in preostalih igralcev Olimpije,« je razkril Janković. Precej bližje kot z Janijem si je Janković z direktorjem kluba Matevžem Zupančičem, ki ob preštevanju na »vaše« in »naše« velja za Jankovićevega človeka. »Direktor Matevž Zupančič je Olimpiji izjemno pripaden, je pošten dečko, ki se oglasi, ko kaj potrebuje. Pomagamo mu, kolikor lahko. Še nikoli se mi ni zlagal, z dušo in srcem je pri Olimpiji. Udeležuje se tudi srečanj s sponzorji, skrivnosti ni,« župan hvali Zupančiča.
Poziv uspešnim podjetjem
Ko je imel Janković v Olimpiji večjo veljavo, je bil proti, da se da tolikšna prednost finančni sanaciji, zanemari pa se rezultatske cilje. »Vedel sem, da ko enkrat izpademo iz evrolige, je vrnitev skoraj misija nemogoče,« spomni na svoja opozorila pred leti. Kljub temu gre sanacija h koncu. »Olimpija ima še 1,7 milijona evrov dolga. Če bo vse po sreči, bo ta letos poplačan in klub bo lahko začel normalno delovati. Ključni stvari pa sta generalni sponzor in predsednik, ki mora imeti proste roke, da sestavi svojo ekipo. V izbor, to sem vam že rekel, se ne bom vtikal, Mestna občina Ljubljana pomaga le s sredstvi – 1,6 milijona evrov na leto namenimo za klube, ki ponesejo ime Ljubljane v svet,« nadaljuje Janković, ki več pričakuje od podjetij, ki v Sloveniji kujejo dobiček. »Ponovil bom: iz svojih časov Mercatorja trdim, da bi morala dobra podjetja v Ljubljani vlagati v šport, kulturo, socialo... Če imaš organiziran klub, imaš v njem tudi zvezdnike, ki vlečejo otroke v šport. Ne govorim na pamet, ampak iz izkušenj. Ko je bil Krim Mercator evropski prvak, je vpis deklic v rokomet zrasel za 200 odstotkov. Pomembno je, da bi naše Olimpije, sem štejem tudi Krim, poleg osnovnih imen dobile imena po podjetju, ki bi jih podpiralo. Obstajal je tudi cenik, po katerem bi glavni pokrovitelj v košarkarski klub prispeval milijon na leto,« pove Janković. Ni treba pogledovati daleč – tak znesek bi bil sposoben plačati Petrol. Brez dolgov in z zglednim proračunom pa bo mogoče prav vse.
»Ne sme se dogajati, da bi na vsaka dva meseca klubi menjali igralce. Saj jih tako nimaš časa niti spoznati. Če jih ne spoznam na cesti, kako naj bom njihov navijač? Osnova ekipe morajo biti domači fantje. To, kar dela Partizan, ni odkrivanje tople vode, to je delal že Zmago Sagadin v Olimpiji. To, kar dela rokometna Budućnost, pa je delal Krim s Tonetom Tisljem in Marto Bon. Sprememba pri nogometu je vidna. Gospod Mandarić ne daje le denarja, spozna se na nogomet in si je izbral svojo ekipo,« je Janković naštel primere dobre prakse.
