Union Olimpija je bila včasih pojem košarke, danes je bleda senca slovenskega ponosa. »Sem brez komentarja, tej Olimpiji ni pomoči. Riba pa vedno smrdi pri glavi, potem gre vse skupaj navzdol. V tej sestavi klub ne more delovati. Potrebna je prevetritev. Žal v tem hipu ne vidim čarovnika, ki bi lahko spremenil potek dogodkov,« je nad propadanjem kluba razočaran Ivo Daneu, ki smo ga ujeli med partijo taroka.
Mario Kraljević, nekdanji kapetan članske reprezentance, se je navezal na Daneua. »Najprej je treba klub očistiti vseh, ki so še tam. Olimpija ne potrebuje ljudi, ki ji od zunaj svetujejo in govorijo, kako je treba delati. Klub potrebuje ljudi, ki se spoznajo na košarko,« je jasen Kraljević, ki meni, da je ob pomanjkanju denarja produkcija edina pot iz blata, kamor je klub zabredel.
»Treba bo zgraditi trdne temelje,« nadaljuje Kraljević, ko govori o načrtu A. »Če to zgoraj ni mogoče, potem zaprimo vse skupaj, si poglejmo v oči in zaključimo: košarke v Sloveniji ni več,« je prepričan Kraljević. Ni mu jasno, zakaj se okoli Olimpije smuka toliko ljudi, ki le zadovoljujejo svoje delne interese. Ne razume, zakaj je lani klubsko vodstvo zavrnilo Raša Nesterovića, ki je želel v klub priti z dobrimi nameni, svežimi idejami, tudi s kapitalom, in narediti red. »Tu je še Zmago Sagadin, ki premore znanje za produkcijo,« spomni Mario na trenerja, ki v teh dneh odhaja na operacijo kolena, potem načrtuje novo trenersko vrnitev. Kraljeviću ni niti jasno, kdo je lani poleti sestavil ekipo, ki jo je Olimpija imela na voljo v sezoni, ki jo je končala 8. maja. »Nekdanji trener Olimpije Aleš Pipan pravi, da je ni sestavil on. Kdo potem? Direktor Matevž Zupančič? Ne vem, sprašujem se na glas,« odmevajo glasna vprašanja Kraljevića, jasnih in točnih odgovorov pa nikjer. Kraljević se tudi čudi, kako je klub dovolil, da je nadarjeni Blaž Mesiček pred dvema tednoma odšel na ogled in treninge v Milano. Zadeva ne bi bila sporna, če ne bi vsi, v prvi vrsti pa Olimpija, nestrpno čakali 12. junij, ko bo Blaž star 18 let. Takrat sme podpisati prvo profesionalno pogodbo. Jo bo z Olimpijo? se sprašujejo vsi. Kraljević dvomi o tem.
Realnost za deset let
»Olimpija mora zamenjati predsednika in direktorja,« je jasen tudi Boris Gorenc, ki rešitev vidi v delu na dolge proge. »Pogrešam energijo in občutke ponosa, ko sem še navijal za Olimpijo,« je dodal Gorenc. Z njim se strinja tudi Dušan Hauptman, ki je bil svojčas strah in trepet tekmecev. Danes je v uradniških vrstah. »Hudo mi je, ko gledam takšno Olimpijo. Včasih smo igrali evroligo, danes se bomo morali navaditi neke povprečnosti. Težko bo, a to je realnost za naslednjih deset let,« Hauptman ni nič kaj optimističen. Litijan opozarja na pomanjkanje znanja, izkušenj in strokovnosti pri ljudeh, ki vodijo klub. Skrbi ga, ker so pred Ljubljančani težki časi. »Pogodbe z večjimi sponzorji so se iztekle. Podpisati je treba nove,« opozarja Hauptman, ki kljub temu upa na darežljivost in potrpljenje pokroviteljev. »Ne smemo misliti na evroligo, bodimo naprej prvi na vasi. Generalni greh je bil narejen. Recimo bobu bob. Naj se postavi prava ekipa in naj se v treh, štirih letih ob asistenci mecenov naredi nova zdrava košarkarska zgodba.«
Vsem je bolj ali manj jasno, da bo imel zadnjo besedo pri Olimpiji vnovič Zoran Janković. Izbral je tudi zadnjega predsednika Janija Möderndorferja, ki se ni izkazal. Ljubljanskemu županu tako vodenje kluba, porazi in blamaže ne morejo biti v ponos. Tudi zato, ker ima klub na voljo eno najmodernejših dvoran v Evropi. Ob takšnem nadaljevanju bodo tam igrale le rokometašice ali pa bo iz dvorane slišati glasbo s koncertov. V tem hipu so na repertoarju košarkarske žalostinke. Kako dolgo še? Jasno je, da bo treba menjati godce in vse, ki imajo prste vmes pri partiturah.