Iz Bele krajine na vrh Evrope

»Kot mala punčka sem imela veliko energije, zato so me zanimali športi, predvsem rokomet in nogomet. Potem pa je prijatelj šel na prvi trening ju-jitsa, in sem šla zraven. Ko so starejši prikazovali športne borbe, smo mi mlajši spremljali prikazovanje tehnik. Tako sem se zaljubila v ta šport. Stopil je v moje življenje in tu tudi ostal,« v svojem slogu Eva opiše, zakaj ji je borilna veščina ju-jitsu tako pri srcu.

»Ju-jitsu je borilna veščina, ki izhaja z Daljnega vzhoda. Za lažjo predstavo, disciplina vsebuje elemente borilnih veščin, kot sta karate in judo,« nam pojasni Eva. Medalje in uspehi se kalijo in gradijo na treningu v ŠD Ninja Črnomelj, kjer nad njeno kariero bdi trenerski dvojec Marko Šikonja in Franc Kovač. Trenira štirikrat na teden, med sezono po šestkrat. Skoraj vsak mesec potekajo pod pokroviteljstvom Ju-jitsu zveze Slovenije tudi reprezentančne priprave. »Poleg tega imam v Tacnu in v Celju še reprezentančne priprave pod mentorstvom selektorja Gorazda Toplaka. Včasih trajajo dan, včasih pa tudi po tri dni,« opiše svoje letni delokrog, ki je letos presežek dočakal na pripravah v Nemčiji.

Štirikrat operirana

»Ko prideš v telovadnico, se najprej iz spoštovanja do športa prikloniš. Potem se priklonim še trenerju. Sledi ogrevanje, ki je zelo pomembno in povezano z gimnastiko. Pri osrednjem delu treninga je včasih poudarek na tehnični pripravi, drugič na razvoju gibalnih sposobnosti, ki so pomembne za ta šport. Na koncu se v borbah merimo med seboj,« izvemo od Eve, ki je v samem evropskem vrhu. Delo konkurenci otežuje tudi tako, da njenih videoposnetkov ni na spletu, komaj kje kakšna fotografija.

Uspeh na zadnjem evropskem prvenstvu je še toliko večji in odmevnejši, saj ga je Eva dosegla po težki poškodbi ključnice. Zgodilo se je na pripravah reprezentance, ko pri metu ni dobro padla. Ključnica se je zlomila, ob tem je utrpela še nateg vratne hrbtenice. »Rekli so, da imam lep zlom,« se danes šali Eva. Za sanacijo poškodbe so bile potrebne štiri operacije v treh mesecih, rehabilitacija pa je trajala slabo leto.

Predsednica razreda

»To je bilo zame najtežje obdobje... Takrat sem se zavedala, kaj mi ju-jitsu dejansko pomeni. Tudi ko nisem bila na tatamiju, je bil z mano,« se spominja težkih dni. Junija letos je odšla na prvo mednarodno tekmovanje po poškodbi. V kadetski konkurenci je na Dunaju zmagala, v članski pa je bila tretja. Dovolj, da jo je selektor uvrstil na seznam za evropsko prvenstvo v Nemčiji. Na prvenstvo stare celine je odšla ambiciozno, a je na poti tja zbolela. Na srečo se je izlizala brez zdravil, tekmovanje pa pričakala v dobrem počutju. V prvem krogu je zmagala brez boja, saj se je Poljakinja poškodovala, potem pa je padla Romunka. V finalu jo je čakala Italijanka, ki je morala z 8:6 priznati premoč Evi, ki nastopa v kategoriji do 63 kilogramov. Tako bo tudi v prihodnje, dekleta pa se sicer merijo v kategorijah do 48, 52, 57, 63, 70 in 70+ kilogramov.

V veliko pomoč ji je šolanje na Gimnaziji Novo mesto, kjer obiskuje športni oddelek. Pogosto že zjutraj pri urah telovadbe opravi svoj trening. Eva je vzorna dijakinja, je tudi tajnica dijaške organizacije, za nameček pa še predsednica razreda. V prejšnjem šolskem letu je bila nagrajena za svojo zgodbo na literarnem natečaju Evropa v šoli. Sošolci so ji na njeni športni poti v veliko oporo. Ko manjka pri pouku, si snov prepiše ali pa ji zagotovijo fotokopije. Ko je treba, na pomoč priskočijo učitelji, ki so ji zaradi odsotnosti na pripravah večkrat tudi individualno pomagali pri sledenju šolski snovi.

Ko se skrči kimono

Tudi ta šport ni poceni. »Vse težje je z denarjem, ki ga potrebujemo za treninge in tekmovanja. Nekaj prispeva zveza, nekaj klub, večina pa pade na starše. A to je del našega življenja. V to smo zagrizli, za to smo se odločili,« se oče Martin ne pritožuje, skupaj z ženo Jožico pa stojita Evi vselej ob strani. Oče pove anekdoto, kako so krvavi kimono oprali, ko pa se je posušil v sušilnem stroju, ni bil več dovolj velik. Pa je bilo treba vnovič seči v žep, kimono stane okoli 170 evrov.

Ambicij Evi ne manjka. Takoj po novem letu bo odpotovala na priprave na Švedsko. Prihodnje leto jo namreč čaka svetovno prvenstvo v Atenah, jeseni pa še mladinsko evropsko prvenstvo. Na SP v Grčiji še ni uvrščena, saj o potnikih odloča selektor, zato jo čaka še nekaj dokazovanja na reprezentančnih pripravah in tekmovanjih. V svoji karieri bi rada tudi na svetovne igre borilnih veščin, ki veljajo za neke vrste olimpijske igre borilnih veščin. Verjame pa, da bo svoje mesto v pravi olimpijskih družini dobil tudi ju-jitsu. Karateju je to že uspelo.