Iz 2. islandske lige v Krko

Dolenjci so prevetrili svoje košarkarske vrste za vnovični poskus skoka na prvo mesto v državi. Pri tem bo poskušal trenerju Krke Ivanu Veliću pomagati tudi Igor Tratnik, ki je prišel v Novo mesto iz Laškega, sicer pa fant ne skriva dolenjskih korenin, prav tako pa ne pestre košarkarske zgodovine. Za 26 let je preživel že marsikaj, po povedanem sodeč ne živi v oblakih, čeprav ga tja vleče.

Islandska izkušnja

Košarko igra od mladih nog. Sprva v Grosupljem, potem v Domžalah, kjer pa pravega posluha zanj ni bilo. Za nameček je pred šestimi, sedmimi leti v slovenskih logih nastopila kriza. Helios mu je bil veliko dolžan, v drugoligaški Postojni pa je bil, da je lahko treniral. Takrat se ga je spomnil makedonski trener Borče Ilievski, ki je deloval na Islandiji, kamor delovna sila z območja nekdanje Jugoslavije često zahaja ter išče priložnost za zaslužek. »Islandija se je izkazala za dobro možnost, obrestovalo se je, naredil sem velik korak naprej,« Igor uvodoma pove o izkušnji na Islandiji. »Sprva je bilo težko, a če ne bi vadil sam, se ne bi tako končalo, niti napredoval ne bi,« da jasno vedeti, da Islandci košarki ne namenijo veliko pozornosti. Igral je v treh klubih, sprva tudi v Reykjaviku, potem pa v dveh manjših krajih. »Malce čudno je, ko igraš v kraju s 1000 prebivalci. Povrhu gledajo na nas, Balkance, malce zviška. Tu so cenjeni in spoštovani predvsem Američani.«

Vmes se je vrnil domov na počitnice. To je prišlo na uho tedanjemu trenerju Grosupljega Tonetu Krumpu in je Tratnika poklical na trening. »Tonetu bom večno hvaležen. Takrat mi je dal priložnost v prvi ligi,« še danes z izbranimi besedami govori o Krumpu. Po dobri sezoni v Grosupljem se je selil v Portorož, kjer je dobil svobodo v igri, trener Kosta Subotič mu je namenil eno od osrednjih vlog. To je opazil tudi trener Zlatoroga Pedja Milović, kjer je Tratnik v minuli sezoni zablestel – tako da ga je sredi sezone v Olimpijo hotel tudi tedanji trener Memi Bečirovič. Selitve ni bilo. Igor je sklenil končati začeto v mestu ob Savinji. »Prav trener Milović je iz mene naredil igralca, ki se je zdaj lahko prodal. Dal mi je potrebno zaupanje in samozavest, za nameček pa je naredil ključno potezo: s krilnega centra me je preselil na krilo. Do konca življenja bom njegov dolžnik.«

Rad bi pilotiral

Z Milovićem sta se dobro ujela tudi zunaj parketa, saj oba rada bereta. Tratnikovi, bivajo na Mlačevem pri Grosupljem, imajo doma obsežno knjižnico – kar 14.000 knjig. »Nazadnje sem prebral Umetnost vojskovanja od Sun Cu Vuja,« razkrije Igor, ki se vmes tudi šola. Oče je bil vojaški pilot. Igor je za to prestar in prevelik, a zato nič manj navdušen nad železnimi ptiči. »Imam že licenco za komercialne polete, zdaj pa naprej. Po koncu kariere bi imel rad izobrazbo,« jasno pove Igor, ki se spogleduje s pilotsko kariero na tujem. »Do takrat je še dolga pot. Ko sem bil v Portorožu, sem imel letališče poleg, precej ur sem lahko preletel,« pripoveduje Tratnik, ki za uro letenja za pridobitev licence plača 140 evrov.

Sicer pa bo zanj zdaj v prvem planu košarka. V Krki ne bo zadovoljen z epizodno vlogo, prihaja, da si izbori mesto v ekipi in navduši. »Boril se bom za minute, kar bom dobil, bom poskušal izkoristiti. Moja prednost na krilu pa je, da sem hiter in znam tudi zadeti, zato bodo imeli nižji igralci težave z mano,« sklene Igor, na čigar kariero bdi Boris Gorenc.