S svojim vrhunskim rokometnim znanjem, dolgolaso in neobrito rockersko podobo in širokim dalmatinskim srcem ni čudnega, da je Ivano Balić magnet za občinstvo in predvsem najstnice. Tudi po poslovilni tekmi legendarnega vratarja Dejana Perića v celjskem Zlatorogu je slabo uro dobrovoljno in potrpežljivo delil avtograme, podpisoval majhne rokometne žoge, odgovarjal na vprašanja in se z navdušeno mladino in tudi starejšimi postavil za skupno fotografijo. Če so hrvaška rokometna šola, njena reprezentanca in igralci zakon na svetu, je Splitčan najboljši produkt te igre na hrvaškem prostoru in tudi na svetu.
Kakšni so občutki, takšne revijalne tekme so vam pisane na kožo, smo ga povprašali, ko smo ga na igrišču celjskega rokometnega hrama za nekaj trenutkov le iztrgali iz gruče vzhičenih mladoletnic. »Pa, so ... lepo je biti del tega, ko te nekdo pokliče in ko si z nekom dober, ko imaš z njim dober odnos in prideš na poslovilno tekmo. A prav tako ti je tudi težko, ker veš, da je zadnja. Čudovito je bilo, da je prišlo toliko ljudi in ker so resnično podprli vse nas in menim, da na koncu ni bilo slabo,« je s čustvene strani podoživel Perićevo slovo. Kateri vam je najlepši in kateri najslabši spomin na Dejana Perića, z njim ste imeli kopico dvobojev na klubski in reprezentančni ravni? »Nimam najlepšega in najgršega spomina, vsaka tekma je bila dobra, saj je to nekako dvoboj na najvišji ravni. Treba se je pripraviti ... težko je, a v vsej tej težavnosti na koncu uživaš. Menim, da sta bistvo športa težnja, da si vse boljši in boljši, ter težnja k nekemu vrhuncu.«
Gre v svoj kraj
Prišel bo dan, ko boste imeli tudi vi poslovilno tekmo (Balić se je ob tem nasmehnil, op. p.), koga boste takrat poklicali? »Moram priznati, da še nisem razmišljal o koncu, čeprav je vse bližje in bližje, tako da naj to še malo počaka,« je navrgel rokometaš, ki je 1. aprila dopolnil 34 let. Bo v vašem rodnem Splitu? »Ne vem niti tega. Nisem, resnično, nisem se še pripravljal na to, a menim, da bi bilo prav, da bi bilo to v mojem mestu.« Imate kakšen grenak priokus zaradi hrvaške izbrane vrste? (Letos ga namreč ni bilo na svetovnem prvenstvu v Španiji, op. p.). »Ma, ne ... Menim, da sem za Hrvaško igral z vsem srcem, na vsaki tekmi sem dal vse od sebe, tako da nimam za čim žalovati. To je vse, kar imam povedati v povezavi s tem,« je dejal o tej temi. Ivano Balić je zadnjo sezono igral za madridski Atlético: »Potekla mi je pogodba, tako da grem zdaj na počitnice. Kakšnih deset, petnajst dni, brez kakršnega koli razmišljanja, potem bomo videli, kaj bomo,« je kratkoročno strnil misli o svoji igralski prihodnosti. Kam pa odhaja na počitek? »V svoj kraj, v Dalmacijo,« je z nasmeškom sklenil rokometni čarovnik in simpatični virtuoz prve vrste.