Intervju: Glasna želja so kvalifikacije za Rio 2016

Ko je Slovenija v pripravah na evropsko prvenstvo igrala najboljše, je blestel tudi 22-letni Klemen Prepelič. Proti Italiji in Srbiji je v zadnjih minutah poveljeval peterki, čeprav ga Jure Zdovc raje vidi na dvojki, kjer namesto za ustvarjanje igre energijo porabi za polnjenje tekmečevega koša. Kakor koli že: Zdovc ga je zbudil, mu dal vlogo, Klemen mu vrača z dobro igro.

Klemen, proti Srbiji ste bili videti precej dobro. Tako vi kot ekipa.

»To je bila prava prvenstvena tekma. Do tretje četrtine smo gospodarili na terenu, potem so nas ujeli. Vrnili smo se, imeli smo zadnji napad za zmago. Srbi so se rešili in nas v podaljšku strli. Videlo se, da jim še kako manjka Stefan Marković, ki je eden od liderjev, ki zna dobro odpočiti Miloša Teodosića. Domačini so metali kar 51 prostih metov. Sam ne pomnim, da bi bil kdaj na tekmi, kjer bi se to zgodilo. Igre vajeti smo imeli v svojih rokah, predvsem pa smo jim preprečili doseganje lahkih košev. Dvakrat smo jim kar sami pomagali, da so se vrnili v igro. Žogo smo jim dali v roke. Povsem po nepotrebnem!«

Vam je žal?

»Zmagati bi morali! Saj niti ne vem, kdaj je Slovenija nazadnje slavila v Srbiji. Sploh pa danes, ko so aktualni svetovni podprvaki. To bi bil velik skalp pred evropskim prvenstvom. Ni pa treba zdaj iskati krivcev za poraz, vsi, ki smo igrali, smo dali vse od sebe.«

Dvorana je bila uro pred tekmo nabito polna. Ljudje so malodane viseli s stropa.

»Razmere za igro so bile posebne. Ni bilo lahko. Pa saj v določeni situaciji niti nisem vedel, kdo kaj piska za koga. A s tem si ne razbijamo glavo. Taka tekma, z bučnimi navijači, bo tudi na evropskem prvenstvu. Že takoj na prvi s Hrvati bodo vsi proti nam! Nekaj podpore bomo imeli. Računam, da naši navijači preglasijo Hrvate. Če smo se lahko kosali s svetovnimi podprvaki, se bomo tudi s Hrvati. Prepričan sem, da smo bili v Banjaluki več kot dostojen tekmec.«

Proti Srbiji je izgledalo več kot dostojno, vnovič pa ste redni del tekme končali kot organizator igre. Naključje ali ne, tako je bilo tudi proti Italiji.

»Selektor je ta, ki odloča. Tokrat sem spet dobil zadnje minute, moje je, da to izkoristim in pomagam. Mi pa koristi, ker sem vsestranski. Za uspeh ekipe pa bi igral, kjer koli bi bilo treba.«

Ste poskušali komu s tako igro zapreti usta? Precej je bilo povedanega in napisanega, da tako povprečne ekipe Slovenija še ni imela.

»Poglejte, tudi mi znamo igrati košarko. Nismo od včeraj, še manj, da bi se šele včeraj zbrali na pripravah. Eni so mlajši, drugi starejši, vsi pa smo dobri košarkarji. V tem pripravah smo postali prava družina, ki diha in živi kot eno ter spoštuje jasna načela. Smo lahko kar optimisti pred prvenstvom stare celine.«

Vam te kritike in podcenjevanje pridejo do živega?

»Nekaterim udari na psiho, meni ne. Igram za državo Slovenijo. Eni te podpirajo, drugi ne. Nisem zato tu, da bom nekoga prepričeval, da bo navijal zame. Parket je edino merilo, tam naredim za Slovenijo vse! V teh pripravah nas ni nihče nadigral razen Latvija v prvi četrtini. Vsem pa sporočam: to je naša reprezentanca, to je to, kar imamo. Treniramo dobro, tekme so nagrada za naš trud. Zato igramo s takim veseljem.«

Vidi se, da so se razmerja (moči) v naši reprezentanci spremenila.

»Ekipa je drugačna kot lani. Glavnih nosilcev Gorana Dragića in Domna Lorbka sploh ni, zato smo morali preostali prevzeti vloge, ki nam jih je namenil Jure Zdovc. Predvsem pa se je bilo treba spoznati in uigrati. Letošnja ekipa Slovenije temelji bolj na kolektivni igri, ko imaš več igralcev, ki lahko dosežejo 10 točk ali več. Proti Srbiji se je dokončno prebudil Jaka Blažič, kar je velik dobitek za naše moštvo.«

Spomnimo se, da ste včasih v domžalskem Heliosu porabili več kot 10 žog. A če ste zadeli dve trojki v pravem trenutku, ste bili junak. V izbrani vrsti je treba biti bolj racionalen.

»Eno je klub, drugo pa reprezentanca. V klubih, predvsem v manjših, se delajo igralci s statistiko, da se jih lažje proda in da klub preživi. V izbrani vrsti za kaj takega ni prostora. Taka pooblastila, da lahko kdaj vzame kak met več ali naredi napako, ima pri nas le Goran Dragić, ki je nesporno najboljši košarkar, ki se je dokazal tudi v ligi NBA.«

Tudi v obrambi ste napredovali. Delo z Juretom Zdovcem kaže sadove.

»Jure je bil izjemen igralec, bil je tudi svetovni prvak leta 1990. Kar reče, je svetinja. To se spoštuje in upošteva. Na teh skupnih treningih sem napredoval predvsem v obrambi. Rastem in se razvijam. Več minut ko dobim, boljše je to zame. Z vlogo v reprezentanci sem zadovoljen.«

Za konec pa oguljeno, a vendar spet aktualno vprašanje: kaj bi vas zadovoljilo na evropskem prvenstvu?

»V prvi vrsti si bo treba zagotoviti čim višje mesto v predtekmovalni skupini v Zagrebu ter dobro izhodišče za Lille. Tam bo vse mogoče. Glasna želja so olimpijske kvalifikacije za Rio 2016, po tiho pa računamo na še kaj več.«