Inercija iz preteklosti

Naslednji teden bo od srede do nedelje v Amsterdamu 23. evropsko prvenstvo v atletiki. Po še dodatnih kvotah bo tam nastopilo dvajset slovenskih atletov in atletinj. Močno pomlajeno vrsto domače kraljice športov bodo predstavljali Luka Janežič (200 in 400 m), Žan Rudolf in Jan Petrač (800), Anton Kosmač (polmaraton), Robert Renner (palica), Matija Kranjc in Matija Muhar (kopje), Nejc Pleško (kladivo), Maja Mihalinec in Sabina Veit (100 in 200 m), Sonja Roman (polmaraton), Marina Tomič (100 m ovire), Maruša Mišmaš (3000 m zapreke), Maruša Černjul (višina), Neja Filipič (daljina), Petra Koren (troskok), Tina Šutej (palica), Veronika Domjan (disk), Martina Ratej (kopje) in Barbara Špiler (kladivo). »Pred to generacijo ne bi želel postavljati imperativov, a upam si trditi, da se bomo z EP vrnili s petimi finalnimi uvrstitvami. Za atlete se trudimo, zdaj smo podpisali novo opremljevalsko pogodbo za štiri leta z Jomo, Janežič, Renner, Rudolf, Mišmaš in zdaj tudi Mihalinec pa so dobili službe v javni upravi. Za olimpijsko ekipo Ria smo namenili enajst tisoč, za mednarodno štiri tisoč evrov,« je namignil predsednik strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije Vladimir Kevo. No, tu dodajmo, da so atleti in atletinje pred sezono podpisali za skupaj 215.000 evrov vredne pogodbe z AZS, kar je dvajset odstotkov več kot v preteklih letih.

A v atletski srenji sta izkušena trenerska mačka Svjetlan Vujasin in Slavko Črne. Prvi, trener Rudolfa in Mišmaševe, je denimo pripomnil: »Novi rod si gotovo zasluži več pozornosti. Tudi država mora nekaj postoriti, drugače se lahko stvari ne izidejo dobro,« je pojasnil Vujasin. Od slovenskih podanikov in podanic kraljice športov na Nizozemskem ne pričakujemo zlata, ni pa vse zlato, kar se sveti. Slavko Črne, trener Tine Šutej, je bil neposreden: »Viden je napredek, reprezentanca je širša, a s temi finančnimi vložki je vprašanje, do kod lahko sežemo. Imamo dve vrsti trenerjev, amaterje in poklicne, prvi pa so očitno dovolj bogati, da delujejo na amaterski ravni. Tina je šele v zadnjem letu dobila urejen status, denimo razmere za treninge pa v Sloveniji še vedno niso najboljše. V Kopru imamo pomožni nogometni stadion z aletsko opremo, ta atletiki ne ustreza. Drugi objekti po Sloveniji so zastareli, gre se torej za odnos do atletike. Razmere za vadbo se zožujejo, ne izboljšujejo. Ti zdajšnji izidi so plod neke inercije iz preteklosti,« je pripomnil Črne.