V teh dneh se je v slovenski moški košarkarski reprezentanci zgodila pričakovana sprememba. Štafeta, če smemo po atletsko, je bila elegantno in dostojanstveno predana iz rok Jake Lakoviča v varstvo Gorana Dragića. To se je zgodilo tudi na simbolni ravni glede na aktivnosti obeh v tem tednu. Ponedeljek in torek sta bila rezervirana za Dragića, ki je kljub pritiskom svojega NBA-moštva Phoenix Suns, kroničnim poškodbam gležnja, očetovstvu in utrujenosti dahnil da reprezentanci za nastop na svetovnem prvenstvu v Španiji. Mnogi menijo, da bo Gogi novi kapetan, saj se je včeraj skromno poslovil dosedanji kapetan Jaka Lakovič. Pri 35 letih je prepričan, da je dal dovolj, prostor pa prepušča mlajšim in dresa željnim. »Mislim, da sem s tem končal reprezentančno kariero na najlepši možni način, na domačem parketu,« je dejal Moščan, ki bo še naprej vztrajal na klubski ravni. »Igral bom, dokler bom imel visok motiv. Nima smisla kaj početi, če nisi motiviran,« je potrdil, da bo vsaj še leto dni nosil dres italijanskega Avellina. Poletje bo namenil počitku, predvsem pa zdravljenju obeh tetiv. Z desno je imel težave lani poleti, zato tudi bled nastop na Eurobasketu. Jeseni ga je začela mučiti leva, kar je bila posledica prevelike obremenitve. Kljub temu je zdržal, toda biološka ura ga je opozorila, da bo moral izpreči in poletje nameniti počitku, saj ni več star 20 let. V reprezentanci je bil neprekinjeno od leta 2001, prost je bil le poleti 2012, ko ni bilo velikih tekmovanj za slovensko reprezentanco.
Mika ga trenerstvo
Lakovič je vesel, ker je reprezentanco predal v roke Gorana Dragića. Pozdravlja njegovo odločitev, da kljub pritisku Phoenixa in utrujenosti ostane zvest reprezentanci, preostalim fantom pa sporoča, »naj nosijo dres Slovenije tako ponosno, kot je to počel sam s svojimi vrstniki.« Leto ali dve bo še vztrajal na parketu, košarki bo ostal zvest tudi v prihodnje. Mika ga trenerstvo, enkrat bi rad bil tudi selektor Slovenije. Ponosen je na evropsko prvenstvo v Srbiji leta 2005 in direktno uvrstitev Slovenije na svetovno prvenstvo 2006., svojo trojko za zmago nad Italijo na EP 2009 ter zmago proti Hrvaški in preboj v polfinale na prvenstvu na Poljskem pred petimi leti. Še danes obžaluje, da ni igral na olimpijskih igrah. Po novem bo navijač, pesti bo držal za dve reprezentanci; moško in žensko, ki cilja na uvrstitev na Eurobasket 2015, ena od glavnih vlog pa pripada Lakovičevi bodoči ženi Heleni. »Upam, da jim uspe,« se nadeja Jaka, ki ne razkrije, kdaj se bosta poročila. Je pa simpatična Katalonka že dala vedeti, da želi postati mama, Jaka pa očka.
Vedno je bil pojem predanosti reprezentanci, do katere je čutil veliko. Dal ji je več, kot mu je dala sama, vsakič znova pa je prihajal na zbore odločno in lačen uspehov. Nikoli niti pomislil ni, da ga ne bi bilo. Še zdaj se živo spomni lekcije trenerja Željka Obradovića, bilo je leta 2002, ko je postal član Panathinaikosa. »Rekel mi je, naj mi nikoli ne pade na pamet, da ne bi igral za reprezentanco,« je razkril Jale, za katerega so na tekmah vedno radi stiskali pesti mati Janja, oče Dare in sestra Špela. Po novem bodo navijali skupaj.
Od leta 2001 stalno v svetem dresu Jaka Lakovič (186 cm) je igral s člansko reprezentanco na devetih velikih tekmovanjih (na sedmih evropskih in dveh svetovnih prvenstvih ter kvalifikacijah za OI 2008). Debitiral je 11. avgusta 2001 na pripravljalnem dvoboju pred EP 2001 proti Franciji. Lakovič je rekorder po številu uradnih nastopov za Slovenijo (86), skupaj je zbral 177 nastopov; po številu točk na uradnih in neuradnih tekmah (1564); po stažu igranja za člansko reprezentanco (2001–2013). Z 880 točkami je drugi strelec reprezentance v njeni zgodovini, od leta 2010 je bil kapetan izbrane vrste. Z njim je Slovenija zmagala 109-krat, 68 tekem je izgubila. |
