Jadralci slovite regate okoli sveta Volvo Ocean Race so po divjem jadranju od Aucklanda na Novi Zelandiji mimo zloglasnega rta Horn prav za velikonočne praznike končali peto etapo in vpluli v brazilski Itajai. Za njimi je pregovorno najzahtevnejši del regate, ki jih je vodil po razburkanem južnem Tihem oceanu in zahteval še eno žrtev, dobrih 200 milj pred Hornom je namreč brez jambora ostala kitajska jadrnica Dongfeng.
Po skoraj enajst tisoč preplutih kilometrih je po 18 dneh, 23 urah in 10 minutah kot prva ciljno črto prečkala ekipa Abu Dhabija (krmar Ian Walker), z zgolj 32 minutami zaostanka ji je sledil MAPFRE (Iker Martinez) in še 22 minut za njim Alvimedica (Charlie Enright). Četrti je bil Team Brunel (Bouwe Bekking) in peta ženska posadka Team SCA (krmarka Sam Davies). Novozelandski jadralec Stu Bannatyne, ki je na Vorovi regati jadral že šestkrat in so ga za to etapo povabili na krov Alvimedice, je bil navdušen: »To je najboljše jadranje na planetu.« Britanec Simon Fisher, navigator zmagovalne jadrnice in vodilne tudi v skupnem točkovanju, Abu Dhabi Ocean Racing, ga je dopolnil: »Nikjer na svetu ni mogoče tako dolgo in tako hitro jadrati z vetrom v krmo kot prav v tej etapi.« Skiper Abu Dhabija, Britanec Ian Walker, pa je navrgel: »To je etapa, po kateri si zapomnimo regato Volvo Ocean Race.«
Peta, 6776 milj dolga etapa med jadralci velja za vrhunec Volvove regate, jadranje po divjem južnem Tihem oceanu in obplutje kultnega rta Horn pa za številne tudi za enega najpomembnejših mejnikov v njihovih jadralnih karierah. Po tihem je celo eden od glavnih razlogov za udeležbo. Priprave nanjo so zato še skrbnejše, nekatere ekipe pa manj izkušene člane zamenjajo s prekaljenimi hornovci. Vse odkar je bil rt Horn v 17. stoletju prvič uradno obplut, je Drakov preliv, ki rt Horn kot najjužnejši del Južne Amerike ločuje od Antarktike, zahteval številne smrtne žrtve. A njegova nevarna privlačnost vseeno (ali pa prav zato) privablja vedno nove oceanske jadralce. Več ljudi je stalo na vrhu Everesta, kot obplulo Horn. Valovi se tam lahko dvignejo do 30 metrov visoko, kar je višina jamborov na Vorovih jadrnicah, in tudi vetrovi lahko pihajo z orkansko močjo.
Težave že pred startom
Kot se za najnevarnejši del plovbe okoli sveta spodobi, je ta svoj nepredvidljivi obraz pokazal že nekaj dni pred startom. Na območju načrtovane rute med Novo Zelandijo in čilskim rtom Horn, mejnikom med Tihim in Atlantskim oceanom, se je prav v dneh pred startom razbesnel ciklon Pam, ki je na okoliških otokih povzročil škodo katastrofalnih razsežnosti in zahteval številne smrtne žrtve. Ostanki ciklona Pam so jadrnice gnali s hitrostjo kar dvajsetih vozlov, a veselje jim je kmalu pokvarila kar kilometer široka ledena gora, ki se je nevarno približala predvideni ruti. Ta že vnaprej določa odmik od nevarnega območja ledenih gora, kršenje meja plovbe pa bi jadralcem prineslo kazenske točke.
Nenadni pojav gromozanske ledene gore in morda še nevarnejših manjših odkruškov ledu je vodstvo regate prisilil, da je ruto na hitro prestavilo nekoliko bolj severno. V viharnih razmerah v zadnjih dneh marca so se kar štiri od šestih jadrnic, ženska ekipa Team SCA, Dongfeng Race Team (Charles Caudrelier), MAPFRE in Abu Dhabi Ocean Racing, prevrnile na bok in utrpele večje ali manjše poškodbe bark in opreme, na srečo pa s člani posadk ni bilo nič hudega.
