Spektakel na dveh kolesih po belgijskih, švicarskih in francoskih cestah, imenovan Tour de France, je včeraj počival. Danes se bodo kolesarji zagnali na 10. etapo, srditost bojev pa je do zdaj zahtevala kup padcev. Najhujša žrtev je bil v osmi etapi olimpijski zmagovalec s cestne dirke v Pekingu, Španec Samuel Sanchez, zlomil si je roko in lopatico, a 34-letnik kljub temu upa na londonsko olimpijsko kolesarjenje, ki bo, kar zadeva cestni nastop, že 28. julija. Član baskovskega moštva Euskaltel-Euskadi je pri padcu celo izgubil zavest, na nosilih so ga odpeljali na preglede v bolnišnico.
A zlomljene kosti Sancheza so le majhen del polomljenih koščic na letošnji francoski pentlji
Te so seveda v večini primerov posledica divjih šprintov v sklepnih delih etap, šprinterji si želijo pred težkimi gorskimi etapami še uloviti kakšno zmago. V četrti etapi sta tako hudo padla šprinterski zvezdnik Mark Cavendish z otoka Man in njegov sotekmovalec iz britanskega moštva Sky, Avstrijec Bernhard Eisler. Krivec za kaos je bil Južnoafričan Robert Hunter, ki se je 2,7 kilometra pred ciljem spektakularno prekucnil prek krmila in moral zaradi načete hrbtenice odstopiti v šesti etapi. A svetovni prvak Cavendish jo je na srečo odnesel le s površinskimi ranami.
Kolesarski kaos
Tolikšne sreče pa ni imel Kanadčan Ryder Hesjedal, zmagovalec letošnje dirke Giro d'Italia. Tour je moral zaradi poškodbe leve noge in kolka zapustiti v soboto in tako zaokrožil številko enaindvajsetih kolesarjev, ki so že po prvem tednu končali Dirko po Franciji. »To ni kolesarstvo, to je rollerball,« je komentiral Marc Madiot, šef ekipe FDJ-Big Mat in nekdanji vrhunski kolesar ter spomnil na znani ameriški športni film, znan po surovosti. V petek sta po šesti etapi odstopila trikratni svetovni prvak Oscar Freire, zato ga ne bo na olimpijske igre, in Nizozemec Wouter Poels, ki sta v padcih utrpela notranje poškodbe (Španec ima predrta pljuča) in si zlomila rebra; čudež, da sta sploh privozila do konca etape. Poels je doživel še raztrgano ledvico in vranico ter zmečkanine pljučnega dela. Od najboljših kolesarjev je moral odstopiti še Nemec Tony Martin, svetovni prvak v vožnji na čas, zaradi zlomljene kosti v zapestju.
Vodja ekipe Garmin Jonathan Vaughters je petkov kolesarski kaos na cesti pred ciljem v Metzu komentiral takole: »Nič čudnega, da je toliko padcev, pri 70 km/h so vsi stisnjeni kot sardine.« Seveda je niti slovenski predstavniki niso odnesli brez posledic. Član Astane Jani Brajkovič se je v razvpiti šesti etapi dobrih 20 kilometrov pred ciljem zapletel v skupinski padec, na pomoč mu je priskočil rojak Borut Božič. Igra usode je v tem, da je moral Belokranjec lani na Touru odstopiti ravno zaradi padca. Nič čudnega, da so 99. Tour de France že razglasili za najnevarnejšega v nekaj desetletjih preizkušnje.
Zadnja smrtna žrtev na Touru
18. julija 1995 je med 15. etapo dirke Tour de France pri spustu s Col de Portet d'Aspet v Pirenejih življenje izgubil italijanski kolesar Fabio Casartelli. Olimpijski zmagovalec s cestne dirke leta 1992 je pri padcu z glavo udaril v betonski blok ob cesti in pri tem izgubil zavest, poškodbe glave pa so bile tako hude, da je umrl. Nesrečni kolesar ni nosil zaščitne čelade.
