KOBENHAVN – Rokometaši Gorenja so se uvrstili na sklepni turnir pokala evropske rokometne zveze! V povratni četrtfinalni tekmi na Danskem so v hamletovski bitki za biti ali ne biti premagali Tvis Holstebro z 31 : 30 (18 : 16), in ker so z 28 : 27 dobili tudi uvod v Velenju, bodo 16. in 17. maja v Berlinu nastopili za zaključku drugega najmočnejšega starocelinskega klubskega tekmovanja. Tam bodo igrali tudi gostitelji iz kluba Füchse Berlin Reinickendorf, še en nemški klub HSV Hamburg in danski Skjern. Polfinalna para za obračuna v dvorani Max-Schmeling-Halle bosta znana jutri po žrebanju na sedežu EHF na Dunaju.
Povratna Gorenjeva tekma v Gråkjær Areni v mestu Holstebro na polotoku Jutland je bila vseskozi prepletena z dramatskimi vzponi in padci ter usodo, ki je polzela iz Gorenjevih rok in nazaj. Kluba sta v odločilni dvoboj krenila oslabljena za poškodovane rokometaše; pri gostih trener Gregor Cvijič ni mogel računati na pomoč reprezentančnega vratarja Klemna Ferlina in Jerneja Papeža, vikingi pa so v junaško plovbo proti Berlinu krenili brez danskega reprezentančnega levega zunanjega igralca Michaela Damgaarda. Igra pa je bila povsem po danskem receptu; frenetično divja z visokim ritmom. Rokometaši iz nekdanjega Titovega mesta so v prvem polčasu povedli s 7:3 (11. minuta) in 18:13 (27.), a trmasti vikinški bojevniki so se vsekozi vračali v igro in prvi del sklenili s tremi zaporednimi zadetki za znižanje slovenske prednosti na 16 : 18. Pri državnih podprvakih je blestel vratar Benjamin Burić, najbolj blesteč trenutek prvega polčasa pa je bil zadetek za 13:11 iz tako imenovanega cepelina med Janezom Gamsom in Stašem Skubetom. Ta je uvodnih 30 minut zaključil kar s šestimi zadetki.
Danska bratska pomoč
Tudi v drugem polčasu je Gorenjeva združba rezultatsko narekovala potek igre, a Danci so znani po tem, da se nikoli ne predajo. Nekajkrat so izenačili, v 51. minuti pa z zadetkom Allana Damgaarda Nielsna za 26 : 25 na tekmi sploh prvič povedli. Pred tem je srednji zunanji igralec Skube, kljub poškodbi je stisnil zobe, zapravil kar dve najstrožji kazni. Moštvi sta nato igrali zadetek za zadetkom, Mario Šoštarić pa je v 56. minuti z igralcem manj ključno zadel za vodstvo z 29:27. A nato so bili gostje na hudih preizkušnjah, saj so imeli zaradi izključitev Šoštariča in Senjamina Burića kar dva igralca manj. A drugi od dvojčkov Burić, tekmo je končal s šestnajstimi obrambami, je spet zaklenil vrata in končnih 31:30 je le potrdilo vstopnico za nastop v nekoč razdeljenem mestu. Najboljša velenjska strelca v Holstebroju sta bila Skube z osmimi in Šoštarič s sedmimi goli, pri Hamletovih rojakih pa Peter Balling Christensen (osem) in Magnus Grubb Bramming s sedmimi. Po tekmi je Stašu Skubetu za napredovanje čestital tudi starejši brat, reprezentant Sebastian Skube, ki si rokometni kruh sicer služi prav na Danskem pri Bjerringbro-Silkeborgu. Torej je mlajšemu bratu tudi svetoval, kako se lotiti Dancev.
»Verjel sem v svoje fante in v napredovanje na sklepni turnir, a tudi moji fantje so verjeli v končno zmago. Na obeh četrtfinalnih tekmah so se borili, se držali vseh navodil iz slačilnice in se zasluženo uvrstili med štiri najboljše ekipe. Odločili sta naša zbranost pri strelih na vrata in kolektivna igra. Ne glede na veliko število prejetih golov je bila tudi naša obramba na visoki ravni. Pokazali smo, da smo prava ekipa, ki ni odvisna zgolj od posameznikov. Zmagala je ekipa, le to je garancija za uspeh,« je bil vesel Gregor Cvijič, ki je Ivana Vajdla, svojega trenerskega predhodnika pri Gorenju, zamenjal po marčevskem sklepnem pokalnem turnirju v Kopru, kjer je v finalu Celje Pivovarna Laško premagala velenjsko moštvo. »Bili smo neumni, zapravili smo šest, sedem čistih priložnosti za zadetek. Nismo bili klinični,« pa se je po tekmi pritoževal domači Allan Damgaard.
