Prvo ime slovenske reprezentance ostaja Goran Dragić. Star je 31 let, v prihodnjih mesecih pa bo v ligi NBA igral že deseto zaporedno sezono. Med pogovorom je bil opazno utrujen zaradi številnih treningov in potovanj. Čeprav med pripravami še varčuje z močmi, za evropsko prvenstvo obljublja, da bo šel na glavo na vsaki tekmi.
Bo to res vaše zadnje reprezentančno tekmovanje?
Nedvomno zadnje, o tem sem popolnoma prepričan. Tudi doma smo se že vse pogovorili. Telesno in mentalno čutim, da vedno težje združujem klubsko in reprezentančno kariero. Četudi z Miamijem ne pridemo v končnico, imamo ogromno tekem, zato telo ne zdrži vseh obremenitev.
Ali kdaj pomislite, kako hitro gre mimo športnikova kariera?
Kot bi bilo včeraj, se spomnim, kako smo igrali na Iliriji, ali pa, kako sem pristal v ligi NBA, toda zdaj bom v ZDA že deseto sezono. Samo malo se ozreš levo ali desno, pa mine nekaj let. Res gre hitro. Ko sem bil mlajši, nisem povsem razumel nasveta starejših, naj uživam v vsakem trenutku. Ko si mlad, hočeš čim hitreje odrasti, a zdaj je ravno obratno.
Se še kdaj spomnite, kako ste z Ilirijo igrali v Preboldu, v garderobi pa vas je pred tekmo čakal mrzel in moker dres?
Kakšen dres sploh ni imel številke, zato smo jih risali z bleščečim flomastrom. Dresi so bili mokri, saj jih je trener dal v torbo naravnost iz pralnega stroja. A to nas ni motilo. Šli smo igrat, da se borimo na vso moč.
Si predstavljate, da bi se kaj takega dogodilo v Miamiju?
Samo gledali bi se med seboj, kje smo pristali. Toda tako je v življenju. Po desetih letih v ligi NBA se razvadiš, zato je zdaj velika sprememba že prihod v reprezentanco. Vse to je sestavni del kariere. Nekoč si bomo najraje pripovedovali zabavne zgodbe, vendar si je potrebno zapomniti tudi grenke trenutke in solze žalosti, da veš, kako si prebrodil težke preizkušnje.
Kako velika je košarkarska razlika med ligo NBA in Evropo?
Zdaj moram izboljšati predvsem fizično pripravljenost. Kot mladenič sem šel takoj na glavo, zdaj pa malce čuvam moči. Začel sem samo z dvema točkama na prvi pripravljalni tekmi v Mariboru, toda pomembno je samo to, kako bom igral na evropskem prvenstvu. Vsekakor je zmotno mišljenje, da v NBA ni toliko taktike kot v Evropi. Tudi v ZDA je veliko taktike, samo na drugačen način.
Kakšen?
Drugačna je denimo taktika obrambe. Če v ligi NBA pomagaš z druge strani, si lahko v raketi samo tri sekunde, zato je malo rotacije v obrambi. V Evropi je vse bolj zoženo, zato notri pod košem ni toliko prostora. Precej razlik je tudi v branjenju t. i. pick-and-rolla.
Kako vam uspe čuvati moči, čeprav veljate za igralca, ki igra brez vseh zadržkov?
Zdaj ne igram več tako, vsaj ne na pripravljalnih obračunih. Kljub temu grem še vedno na glavo na vsaki tekmi v ligi NBA, enako bo na evropskem prvenstvu. Med pripravami ne bi imelo smisla, saj bi se lahko poškodoval, a če bi bil znova mlad, bi šel na vso moč tudi proti univerzitetni ekipi Rusije. Velika razlika je v regeneraciji. Če sem se poškodoval pred desetimi leti, sem bil zdrav že čez pet dni, zdaj rabim vsaj dva tedna. Toda če počivam dva tedna, izgubim kondicijo, težje se vračam nazaj … Vse je povezano. Če se poškodujem, pride do domino efekta pri mnogih stvareh.
Bo dovolj samo ena žoga za vaju z Luko Dončićem?
Bo! Meni ni pomembno, če da Luka trideset točk, jaz pa samo deset, pomembna je samo slovenska zmaga. Že zdaj vidimo, kako enkrat dobro igra on, včasih jaz, na eni tekmi pa sva bila dobra oba. Poskrbeti moramo za trdno obrambo, tako bomo dosegli več lahkih košev in vsi bomo imeli več žog.
Kako vi vidite Luko?
Star je osemnajst let, toda deluje, kot da jih ima trideset. Je naš diamant, ki ga v Evropi ni bilo že zelo dolgo. Vesel sem, da bova igrala skupaj. Če bo zdrav, se nima česa bati.
Nekateri pravijo, da je prepočasen za ligo NBA.
Vsi so pametni in napovedujejo prihodnost, toda dajmo Luki raje čas in mir. Šele ko bo prišel v ligo NBA, bomo videli, kaj in kako. Prepričan sem sicer, da bo lahko igral. Če lahko igrajo Dario Šarić, Boban Marjanović ali Aron Baynes, potem lahko tudi Luka. Da je počasen, je precej varljiv občutek. Tako se zdi, ker je precej ogromen za svoj igralni položaj, kar najbolje ugotoviš, ko igraš proti njemu. Še zdaleč ni počasen, saj ima zelo dober prvi korak in zna priti mimo obrambe. V ligi NBA mu bo morda celo lažje, ker obramba ne sme dolgo stati v raketi in je več prostora. Vprašanje je samo, na katerem igralnem položaju bo pristal. Lahko ga bo njegov klub potreboval bolj kot organizatorja igre, lahko pa tudi kot krilnega igralca. Videli pa smo, kako je Real igral proti Oklahomi in kako je Luka brez težav pokrival Russlla Westbrooka.
Kako se boste dogovorili, kdo naj v reprezentanci meče v odločilnih napadih?
Za zdaj ni še nobenega dogovora. Na evropskem prvenstvu bo drugače. Pred najpomembnejšimi trenutki bomo imeli minuto odmora, selektor pa bo določil, kdo naj meče. Gledali bomo na več dejavnikov. Kdo je v boljši dnevni formi, kakšna je nasprotnikova obramba, kdo ima težjega branilca … Toda vsi igramo za isti cilj, zato ni pomembno, kdo bo dal zadnji koš. Lahko ga dosežeta tudi Edo Murić ali Gašper Vidmar.
Bi bilo boljše, če z Luko ne bi igrala na istem igralnem položaju?
Prav nič. Zdaj se igra takšna košarka, da prodreš na eno stran, potem pa žogo podaš na drugo, zato potrebuješ dva dobra organizatorja igre. Tako jaz kreiram na levi strani, a če me zaprejo, takoj podam na drugo stran do Luke. Ker je evropska obramba drugačna in so centri bolj pod košem, bo težko kdo takoj pomagal pri obrambi, ko bo šel Luka mimo bloka. Zaradi takšnih stvari se lahko odlično dopolnjujeva.
Kakšen selektor je Igor Kokoškov v primerjavi z Božidarjem Maljkovićem ali Juretom Zdovcem?
Z Maljkovićem si nista preveč različna, medtem ko je Zdovc povsem drugačen. Kokoškov je pameten in taktičen trener, enako kot Boža, le da Igor govori precej manj. Jure ima precej določene ideje in se o njih ni pripravljen pogovarjati. Tako kot reče, tako mora biti. Trenerji so različni, vsak ima po svoje prav. Dejstvo je, da je v ekipi dvanajst igralcev in noben pristop ne more ustrezati vsem dvanajstim. Igor mi je všeč, ker skuša v svoj sistem vključiti čim več igralcev, saj znotraj šablone dopušča več različnih možnosti.
Vas bomo do konca kariere spremljali samo še v ligi NBA?
Tako je. Po ligi NBA se ne bom več vračal v Evropo. Tudi iz finančnega vidika bi v Evropi dobil manj kot v ZDA, prav tako bi bil oddaljen od družine, veliko je tekem in treningov, letalskih prevozov. Nima smisla, da bi šel nazaj v Evropo, če vem, da ne bom pri stvari.
Vam je žal, da je zvezdniško moštvo Miamija tako hitro razpadlo? Chris Bosh je zbolel, Dwyane Wade je odšel k Chicagu.
Ne obžalujem, da sem prišel v Miami, a mi je žal, da ni več tako dobre ekipe. Spomnim se, kako smo lani v polfinalu vzhodne konference izgubili proti Torontu po sedmih tekmah, od tega smo trikrat igrali v podaljšku. Ravno takrat je imel Toronto premoč pod košem, toda če bi mi imeli Bosha, bi bila zgodba povsem drugačna. Škoda, ker nikoli nismo igrali v najboljši postavi.
