BANJALUKA – V tem mestu so pokazali, da imajo radi košarko, tam pa se je tudi potrdilo, da slovenska košarkarska reprezentanca zna in zmore igrati konkurenčno. Tudi tako, da parira in na trenutke v zadrego spravlja aktualne svetovne podprvake. Zdovčevi so se iz glavnega mesta Republike srbske vrnili s porazom (95:88), a z dobrim umetniškim vtisom, nekaj utrujenosti in dobrimi obeti pred skorajšnjim začetkom evropskega prvenstva.
Ne znajo
dotolči tekmeca
»Odigrali smo korektno tekmo, ki pa bi jo morali dobiti. Vsak igralec je naredil nekaj neumnosti, ki so nas stale zmago. Pravzaprav nič novega. Škoda, saj smo imeli v rednem delu zmago na dosegu rok,« je bil po tekmi pred 4000 bučnimi navijači jezen selektor Jure Zdovc, ki je vedel, da so otroške napake prikrajšale Slovenijo za velik skalp. Po uvodnem otipavanju je Slovenija prevzela vajeti igre v svoje roke ter začela polniti koš Srbov, ki so sprva mirno spremljali slovenske rafale z vseh strani. Deloval je met z razdalje (štiri trojke v prvem polčasu), branilci so znali zaposliti po globini Alena Omića, manjkali niso niti protinapadi, obramba pa je delovala kot dobro utečeni stroj. Prednost na semaforju je rasla iz minute v minuto: 9:17, 15:25, 17:31. Srbi so postajali nervozni. Pa ne le zaradi nas. Za pravi incident so poskrbeli domači sodniki. V drugi četrtini so Nikoli Kaliniću dosodili osebno napako ob blokadi Jake Blažiča. Selektor Srbije Aleksandar Đorđević je ponorel, odkorakal na teren in zaradi napačne odločitve nadrl domačega sodnika. Slovencev ni zmedlo, Blažič je hladnokrvno zadel tri proste mete (Srbi so si prislužili še tehnično napako), Slovenija je ušla na 25:36. Takrat bi morala tekmeca dotolči. Pa ga ni. Zdovcu je pritisk zavoljo dveh neumno izgubljenih žog (in srbske serije 0:7) naglo narasel, gostje pa so odšli na odmor s prednostjo le štirih točk (38:42). V tretji četrtini so Srbi dali v prestavo višje, vajeti igre je imel v svojih rokah Miloš Teodosić. Ko je kazalo, da je Sloveniji pošla moč, sta Saša Zagorac z dvema in Zoran Dragić z eno trojko vrnila Slovenijo v igro, prav Zagorac je imel met za zmago v rednem delu, a je zgrešil. V podaljšku so Srbi le zmagali. »Konec koncev rezultat ni važen, saj je šlo le za prijateljsko tekmo, bolj me skrbi, da so igralci prišli zadovoljni v slačilnico, saj so izgubili šele po podaljšku,« je tisto, kar je žrlo Zdovca še dobro uro po tekmi. Jezen je bil, ker so se fantje prehitro zadovoljili. To jim je tudi povedal. »Če izgubiš, ni zadovoljstva. Lahko le rečeš, bili smo tu. Po drugi strani pa so vsi pričakovali, da nas bodo razbili za 20 točk, a se to ni zgodilo. Večkrat se mi zdi, da nihče ne verjame v nas. A smo kot eno, treniramo in se borimo. Ni predaje!« je bil na boj s Srbi ponosen Zoran Dragić, ki je pohvalil izvrstno atmosfero. »Ko vodimo, moramo tekmeca zlomiti. Zdaj tega še ne znamo ali pa ne naredimo. Prevečkrat pademo v krč in jim dovolimo, da se vrnejo,« je Zoki izpostavil, česa se morejo s soigralci še naučiti.
Čakanje
na Slokarja
»Klemen Prepelič je bil spet razpoložen, zato sem ga pustil v igro. Solidno sta odigrala Luka Rupnik in Nebojša Joksimovič. Jaka Klobučar pa je v povsem svojem svetu,« je Zdovc okrcal Dolenjca, ki v drugem delu priprav kaže bledo igro, to pa Zdovcu povzroča precej skrbi. Dilema, ki jo ima selektor, je tudi odpis še enega košarkarja. Ko se je zdelo, da je na odstrelu Saša Zagorac, je ta zablestel proti Srbiji. Dosegel je 10 točk. »Po pravici povedano: nekaj dni bom še počakal. Tile centri me trzajo,« je Zdovc priznal, da je v zadregi. Poleg Zagorca sta kandidata, da ostaneta doma, še Žiga Dimec in Miha Zupan. Če pa poškodovani Uroš Slokar ne okreva (obeti so sicer dobri), mu ne bo treba odpisati nikogar. »Nekaj smo naredili,« je Zdovc pogledal 40 dni nazaj in se spomnil začetka priprav. »Dobil sem občutek, da se igralci le zavedajo, kaj hočem od njih. Nekaj napak moramo še izničiti pa tudi taktičnih rezerv imamo še nekaj. To bomo izpopolnili v prihodnjih dneh, najprej pa se bomo malce odpočili,« je razkril načrte do petka, ko se ekipa seli v Zagreb. Do tedaj bodo bivali na Čatežu, trenirali pa v Brežicah. Tam ne bo špijonov iz Zagreba. Sta pa prišla v Banjaluko Aramis Naglić in Dario Giergia, na tekmo ju je poslal njun šef, hrvaški selektor Velimir Perasović. »Priznam, nekaj smo hoteli tudi skriti pred konkurenco,« je Zdovc pravočasno opazil, da sta Hrvata na tekmi, zato je nekaj tudi skril oziroma prihranil za soboto. Ko bo šlo zares v hrvaški prestolnici proti sogostiteljem eurobasketa.
Dvesto slovenskih navijačev
Tekmo v Banjaluki (dobre tri ure vožnje iz Ljubljane) je spremljalo več kot 200 slovenskih navijačev. Večinoma je šlo za sponzorje in poslovne partnerje Košarkarske zveze Slovenije, ki so združili prijetno s koristnim. Srbska košarkarska zveza je bila precej gostoljubna, so povedali v naši delegaciji, ki jo je vodil predsednik zveze Matej Erjavec. Srbi so poskrbeli tudi za vstopnice, te so uro pred tekmo na črnem trgu preprodajali za 100 evrov! Domačini so gostoljubje pokazali tudi s slovensko himno – odpela jo je domačinka Anja, ki je tekst dobila dva dni pred dogodkom, vadila pa je pod mentorstvom učiteljice Maruše, ki je pred prihodom v Banjaluko 12 let živela v Sloveniji. Tekma je imela tudi humanitarni značaj: del vstopnine je šel za nesrečnega domačega 16-letnega košarkarja Nikolo Klještana, ki si je na treningu tako poškodoval levo oko, da je oslepel.
Aplavz za Blažiča
Ni treba poudarjati, da je srbska reprezentanca dobila bučen aplavz domače publike. Ko je selektor Saša Đorđević stopil v dvorano, je vseh 4000 gledalcev vstalo in zaploskalo. Prijetno presenečenje pa je doživel Jaka Blažič (19 točk), ki edini med slovenskimi košarkarji ni bil izžvižgan. Še več, vsa dvorana je zaploskala košarkarju Crvene zvezde.
