Generalka v Stožicah uspela, v ekipi preveč živčnosti

LJUBLJANA – Slovenska košarkarska reprezentanca se je z osmimi zmagami in petimi porazi (dvakrat Rusija B, Grčija, Litva in Brazilija) ter z zmago proti aktualnemu evropskemu podprvaku včeraj nekaj pred sedmo uro zvečer odpravila na svetovno prvenstvo. Vmes se bodo Goran Dragić in soigralci jutri udarili še z Američani, v soboto pa jih v Las Palmasu čaka uvodna tekma 17. svetovnega prvenstva proti Avstraliji. »Fantom čestitam za zmago. Litovci so igrali brez Jonasa Valančiunasa, morda bi z njim malce lažje igrali. Ne glede na to, imeli smo težave s skokom, tekmeci so visoki in pobirajo žoge nad obročem. To je bila glavna težava. Izjema je bila zadnja četrtina. Igrali smo malce bolj ostro ter se stepli in na koncu zmagali,« je bil z generalko na Telemachovem turnirju pred domačimi navijači in s prikazanim zadovoljen selektor Jure Zdovc, ki meni, da je do prvenstva še dovolj časa. »Glava še dela, vemo, kaj moramo še storiti.«

Američani ob nepravem času

Očitno je Phoenixov ultimat, igranje le na petih tekmah po le 25 minut, pustil nekaj posledic pri Goranu Dragiću. »Igrali smo toplo hladno, moja igra še ni prava,« se kapetan zaveda svojih težav s formo, njegove misli pa so že v Španiji. Najprej potrdi, da bo na svetovnem prvenstvu igral, kolikor bo Zdovc od njega zahteval – drugače povedano, Phoenixovo teženje z omejeno minutažo je mimo. Svoje mnenje pa ima Goran tudi o generalki z Američani. »Tekma ni ravno v pravem trenutku, pozorni pa bomo morali biti na njihove nagle protinapade.« Gogi se zaveda, da bo pomembna vsaka tekma, še posebno uvodna z Avstralci. »Dobro igrajo,« o kengurujih pove Dragić, ki se bo s soigralci na tekmece pripravljal po novi metodi skavtinga. Kakšna bo, bodo Zdovc in sodelavci igralcem razkrili v Španiji.

Slovenski ljubitelji košarke še kar objokujejo poškodbo Erazma Lorbka, v soboto pa jih je razveselil njegov brat Domen, ki je na stožiškem parketu profesorsko odigral. Z lekarniško natančnostjo so njegovi rafali parali litovsko mrežico. »Malce smo utrujeni, a turnir nam je prišel prav. Forma se dviga, počasi dobivamo ravnotežje med zunanjo branilsko linijo in igro po globini,« pravi Domen, ki je opazil, da so s soigralci le dojeli bistvo Zdovčevih obrambnih sistemov (in pričakovanj).

V slovenski vrsti je precej (preveč) živčnosti. Vir tega je v določenih trenutkih kar selektor Jure Zdovc, ki v svoji želji biti boljši od tekmeca večkrat pove katero krepko igralcem. Tako jih je v četrtek okrcal pred kamerami nacionalke, v soboto pa se je znesel nad Zoranom Dragićem, ki je zamočil v eni od obrambnih akcij in v izdihljajih tekme dovolil Litovcem trojko za 71 : 71. Zdovc ga je v želji, da bi mu pojasnil, kaj je naredil narobe, celo odrinil, Dragića je to presenetilo, v žaru mu je zabrusil, naj ga menja … In ga tudi je, po tekmi pa so se strasti hitro umirile.

Nikoliću
 interni dvoboj

Bolj ali manj pa je jasno, da je tudi Zdovc spoznal – leta 2009 je imel na evropskem prvenstvu ekipo, ki je bila kot nalašč za tekmovanja (od tod tudi boj za medaljo in končno 4. mesto), tokratno moštvo pa je razvojno, prehodno, igralce je treba včasih učiti tudi osnov. S tako ekipo bo Zdovc težko prišel do polfinala, ki ga je napovedal, a od začrtanega cilja ne odstopa. Po obračunu z Litvo je tudi povedal, da doma ostaja Matic Rebec, na prvenstvo pa kot 12. igralec potuje Aleksej Nikolić. »Vesel in ponosen sem, ker bom lahko nastopil na svetovnem prvenstvu,« ni skrival navdušenja 19-letnik, sicer član sarajevskega Sparsa, pred tem pa je igral v Laškem. Nekaj več košarkarskega je na zadnjem turnirju pokazal tudi edini pravi center reprezentance, 21-letni Alen Omić. Čustva in brezglavost je začel pod vodstvom Zdovca uspešno brzdati, z nekaj dobrimi potezami pa si je pridobil tudi zaupanje soigralcev. »Vem, da ne smem zamočiti, ko dobim pravo žogo. Za nonšalanco v reprezentanci ni prostora,« pravi Omić.