Gabrovec bi po judu rad še olimpijsko uspešnico

V zakulisju slovenske olimpijske družine že potekajo prepričevanja in druge vrste lobiranja v kampanji pred volitvami novega predsednika Olimpijske komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez, ki bodo 16. decembra. Sedanji podpredsednik OKS in predsednik Judo zveze Slovenije (JZS) Bogdan Gabrovec je že zdavnaj napovedal naskok na prestol krovne športne organizacije, kjer 23 let vlada Janez Kocijančič. Ne manjka mu delovne vneme in ambicioznosti ter pripravljenosti, da javnosti še v drugačni vlogi pokaže, zakaj je kar dve desetletji izjemno uspešno vodil JZS in se uvrstil v elito domačega športnega funkcionarstva. Ne zanemarja niti simbolike: 16. decembra 1994 je namreč postal prvi mož slovenskega juda, dvajset let pozneje bo nestrpno pričakoval, ali bo dobil zaupanje najširše športne baze.

Judo pravljica

Že poleti je oznanil, da se poslavlja z mesta predsednika JZS, ne glede na razplet volitev. »To se mi zdi moralno, sicer pa sem ugotovil, da je dvajset let dolga doba. Judo zveza v tem obdobju ni nikoli nazadovala ali padla v kakšno krizo. Toda menim, da sem dolžan to spremembo predlagati sam in da se jasno odločim. Imamo dva dobra podpredsednika, Saša Šindiča in Darka Mušiča, zato se ne bojim, da kateri izmed njiju ne bi uspešno vodil zveze,« je prepričan Gabrovec, ki je nekaj motivacije za nadaljnje delo v judu izgubil letos spomladi, ko je zaradi velikanskih zahtev mednarodne judo zveze pri organizaciji svetovnega prvenstva za člane (6 milijonov dolarjev kotizacije in še številni drugi veliki stroški) spoznal, da tega dogodka Slovenija ne zmore gostiti. »Ja, to in dejstvo, da še nimamo kolajne s SP v moški konkurenci, sta moja edina neizpolnjena cilja. Nekaj pa mora ostati tudi za naslednika,« je pristavil. Brez dvoma pa za sabo pušča izjemno dediščino v zgledni organizaciji, športnih uspehih, finančnem stanju JZS (letni proračun pred 20 leti je bil 5000 evrov, danes ta znaša najmanj milijon evrov) in množičnosti juda (predsednikovati je začel 15 delujočim klubom, danes jih je 79).

Janša mu zameri

Toda zdaj samodisciplinirani in pedantni Slovenjgradčan, ki sicer izvira iz Maribora, odpira novo poglavje. Nanj letijo očitki, da je že ustoličen na čelu OKS, da pomeni kontinuiteto Kocijančiča, brez osvežitev, sprememb. Kaj jim odgovarja? »Zelo na kratko, nič od naštetega ne drži. Ne vem, zakaj kontinuiteta. Zdaj je spremenjen sistem, ki zagotavlja povsem demokratične volitve. Prej je bil namreč v veljavi mandatarski sistem. Zdaj pa imamo morda že preveč demokratičen sistem, če se malce pošalim. Vsa zadeva je zelo odprta. Predsednik Kocijančič se je distanciral od vseh, javno ne podpira nobenega, še najmanj pa mene. Pri vseh zadevah sem transparenten, ničesar ne skrivam. Ni mi problem povedati, da sem bil v nekdanji državi član zveze komunistov, leta 1986 pa sem izstopil. Pozneje sem bil šest let član SDS, pa si to ne štejem v slabo. V stranki sem ustanovil športni forum, fundaciji Ivana Cankarja in Vrtnica, kjer smo pomagali invalidnim in nadarjenim revnim otrokom. To je bil moj prispevek stranki. Ko je šlo za to, da moramo voliti ali glasovati po ukazu, pa sem rekel, da tako ne gre. Pri meni zaradi tega ni zamer, pri Janezu Janši pa so. Toda prek demokratičnih načel ne grem,« zatrjuje Gabrovec.

Več za šport za vse

Kaj pa obljublja kot potencialni novi šef OKS? »Glavno bo, da poskrbimo za športnike in športna društva. Tega nam je v preteklosti manjkalo. Bolje je treba sodelovati z nacionalnimi športnimi zvezami, še bolj pa z lokalnimi. Tu je treba narediti največ za resnično povezanost. Naše regijske pisarne niso bile na isti valovni dolžini z občinskimi upravami in zavodi za šport. To se je obrnilo v negativno smer, zato moramo tem programom dati vsebino. Dobro smo delali v vrhunskem športu, pa tega ne govorim zato, ker sem ta odbor vodil sam. Toda zanemarili smo šport za vse. Govorim o tem, da moramo vso stvar tudi finančno uravnotežiti. Temelj vsega pa je strategija OKS; ta dokument je strukturiran, izvajati pa se bo začel z novim vodstvom. Strateški načrt je narejen do leta 2023, a glavne stvari bi sam želel izpeljati v štirih letih. O drugih točkah svojega programa za zdaj ne bi govoril javno. Ko bo čas za predstavitve in soočenja, bodo naši člani že znali oceniti, kateri od kandidatov obeta največ,« je prepričan 61-letni Gabrovec, ki ima podjetje s cevno zračno pošto.

Sodržnik na razpis?

So že znani najožji sodelavci, s katerimi bi delal v OKS? »Struktura 21-članskega izvršnega odbora je tako in tako znana zaradi pravil pri volitvah, prav tako sestavi dveh strokovnih svetov za tekmovalni šport in športa za vse.« Pa smo vprašali še konkretneje. Bo novi generalni sekretar OKS Janez Sodržnik, predsednik Športne zveze Ljubljana, ki je njegov zaveznik, podpornik? »Direktno vam rečem ne. Kar se tiče imenovanja generalnega sekretarja, je to stvar razpisa. Ko je konstituiran nov izvršni odbor, mora v enem mesecu objaviti razpis za delovno mesto. Po pravilniku OKS kolegij, ki ga sestavljajo predsednik, oba podpredsednika, vodja pravne komisije, vodja marketinga in še en član izvršnega odbora, pregleda prijave in se odloči, kdo bo generalni sekretar.«