GÖTEBORG – Zadnja etapa Volvo Ocean Race (Vor) se je v švedskem Göteborgu končala enako razburljivo, kot je bilo vseh devet mesecev na poti okoli sveta. Jadralcem je tik pred vplutjem v končni pristan ponudila še nekaj adrenalinskih uric šibkega vetra. Veliko prednost in dobre živce je uspelo ohraniti udeležencem na krovu turško-ameriške Alvimedice, ki je vodila večji del zadnje etape s startom v francoskem Lorientu in se je prav na koncu razveselila še prve etapne zmage. Kot drugi je v Göteborg vplul Team Brunel, tretji je bil Mapfre, četrti Dongfeng, peti je prišel skupni zmagovalec regate Abu Dhabi Ocean Racing, temu pa so z nekaj zaostanka sledile še modra Team Vestas Wind in dekleta v roza na jadrnici Team SCA.
Tudi v tokratni zadnji izdaji so se jadralci podali na pot okoli sveta iz španskega Alicanteja, veter pa je sedem povsem enakih 65-čeveljskih jadrnic gnal preko štirih oceanov in petih celin, s postanki v Cape Townu (Republika Južna Afrika), Abu Dabiju (Združeni arabski emirati), Sanji (Kitajska), Aucklandu (Nova Zelandija), Itajaíju (Brazilija), Newportu (ZDA), Lizboni (Portugalska) in Lorientu (Francija). Med zadnjo etapo od Lorienta do Göteborga so se na kratko ustavili še v Haagu, potem pa nekaj manj kot 40.000 milj dolgo pot sklenili ob vzklikih navdušene množice na obrežju reke Göta älv sredi Göteborga. Tokratni Volvo Ocean Race si bomo zapomnili vsaj zaradi treh pomembnih novosti oziroma dogodkov.
Prvič letos v vsej 42-letni zgodovini regate so se na startni črti zbrale povsem enake jadrnice. Gospodarska kriza je naredila svoje in sponzorjev, ki bi bili pripravljeni v kampanje vložiti približno 35 milijonov evrov, kolikor so bili največji proračuni ekip edicije 2011/12, je vse manj. Bil je torej čas za korenito spremembo, in čeprav predvsem tehnološko bolje podkovane ekipe niso podpirale ideje one-designa, se je vodstvo regate vendarle odločilo za ta prelomni korak. Letošnje kampanje so bile tako cenejše, govori se o vložkih do 20 milijonov, in za ekipe, ki se bodo na istih jadrnicah udeležile tudi naslednje regate čez tri leta, še nekoliko manj. Monotipnih jadrnic se drži za roko spodbudna misel, da se je tokrat zmaga prijadrala na vodi, in ne v ekipah z najboljšimi konstruktorji in oblikovalci.
Preboj deklet
Jadrnice so zdaj tudi nekoliko manjše in lažje upravljive, zato so na njej po dolgem času spet lahko zajadrala dekleta. Prva se je odzvala švedska proizvajalka ženskih higienskih potrebščin in pod svoje okrilje vzela žensko ekipo Team SCA. Dekleta, ki so že pred regato (pa tudi med njo) žela velikansko medijsko pozornost, so sicer pristala na zadnjem mestu, a so odjadrala korektno (uradno na predzadnjem, na zadnjem je ekipa Vestas Wind, ki pa zaradi poškodbe jadrnice ni odjadrala šestih etap od devetih). Oceansko jadranje je po množičnosti veliko bolj moški kot ženski šport, in čeprav so bila na krovu tri dekleta, ki so se udeležila katere od prejšnjih Vorovih regat, ter dve jadralki, ki sta neprekinjeno sami obpluli svet, je bil skupek vseh njihovih izkušenj, kot so tudi večkrat priznale, neprimerljivo manjši od tistih na jadrnicah moških sotekmovalcev. Vseeno, članicam Team SCA je uspelo vknjižiti častno zmago v etapi med Lizbono in Lorientom in skupno tretje mesto v seriji priobalnih regat.
Tretji dogodek, ki bo nedvomno ostal zapisan pod tokratno regato, pa je nesrečni brodolom jadrnice Vestas Wind na koralnem grebenu Cargados Carajos severovzhodno od Mavricija v drugi etapi med Cape Townom in Abu Dabijem. Na pomoč ji je priskočila najbližja jadrnica v floti, ekipa Alvimedice z izkušenim avstralskim navigatorjem in štirikratnim vorovcem Willom Oxleyjem. Vestas Wind je popravilo od valov močno zdelane jadrnice opravil v Italiji ter se na regatno polje vrnil v zadnjem, evropskem delu, v etapah od Lizbone do cilja v Göteborgu.
Že pred prečkanjem ciljne črte je bil znan tokratni veliki skupni zmagovalec, ekipa dvakratnega srebrnega olimpijca Iana Walkerja na Abu Dhabi Ocean Racing, za katerega je bil to že tretji Vorov nastop. Glasni zagovornik monotipnih jadrnic, na kakršni je z ekipo izkušenih mož zdaj lahko proslavil tako želeno zmago, je povedal: »Zmagali smo skupno in v seriji priobalnih regat, kar je res velik dosežek. Zelo sem zadovoljen z ekipo, jadralsko in kopensko, ponosen sem na fante, ki so si ta uspeh zares zaslužili, saj je bilo vanj vloženo ogromno trdega dela. Tudi zame je to veliko poglavje, vanj sem vložil osem let, tudi precejšnje odsotnosti od doma, od žene, otrok, in zdaj je nenadoma vse skupaj dobilo smisel.«
Na skupno drugo mesto se je uvrstila ekipa nizozemskega skiperja Bouweja Bekkinga, za katerega je bil to že sedmi Vor, a ostaja brez najprestižnejše lovorike. Tretji je kitajski Dongfeng francoskega skiperja Charlesa Caudreliera, ki z nekaj (najmanj izkušenimi) kitajskimi jadralci pred regato ni veljal za favorita. O četrtem in petem mestu je odločal nastop na sobotni priobalni regati, spet v šibkih in nestabilnih razmerah. Mapfre (Iker Martinez) je premagal Alvimedico (Charlie Enright) in se tako povzpel na skupno četrto mesto, peta je Alvimedica, na skupno šesto in sedmo mesto pa sta se uvrstili Team SCA (Sam Davies) ter Team Vestas Wind (Chris Nicholson).
