LJUBLJANA – Kapetan zeleno-belih Teemu Rannikko se je k Olimpiji letos vrnil po petih letih odsotnosti. Tekme začenja še s klopi za rezervne igralce, kot menjava neizkušenemu in (še) neprepričljivemu Američanu Dominicu Watersu, a če bo tako, kot je bilo v Desiu proti Cantuju ob zmagi v uvodu evroligaške sezone, tega navijači zmajev trenerju Sašu Filipovskemu ne bodo zamerili. Tudi 32-letnemu Teemuju zaradi bremena let in okrevanja po poškodbah to ne bo težko, čeprav sam pravi, da je popolnoma pripravljen. »Vsak igralec rad igra čim več in začenja v prvi peterici, a najvažneje je, da si na igrišču, ko se tekma odloča. Proti Cantuju je Waters igral zelo dobro in sva se odlično dopolnjevala. Sva različna tipa igralcev in nasprotnika smo presenetili tudi s tem, pa tudi z našo dobro igro po globini in sodelovanjem. Pričakovali smo njihovo agresivnejšo igro ob začetku naših napadov, a z blokadami so nam pri prenosu pomagali naši visoki igralci. Mislili so, da smo nevarni samo od zunaj, a so se ušteli, saj je bil del našega taktičnega načrta, da ravno zaradi tega, ker nimajo izrazito kakovostnih centrov, izkoristimo našega Baynesa in tudi mladega Omića.«
Ubijalski tandem za tekmece
| Filipovski: »Rannikko je mentor« »Rannikko je izkušen igralec, ki dobro pozna naše okolje in bo zato lahko mentor in vzor mlajšim kolegom v ekipi. Vemo, kaj in koliko lahko od njega pričakujemo po nekaj sezonah, ki jih je odigral v Italiji. Teemu je igralec z odličnim razumevanjem igre in občutkom za podajo, po potrebi pa je tudi odličen strelec z razdalje in igralec, ki zna in si upa prevzeti odgovornost. Veselimo se sodelovanja z njim in prepričan sem, da bo ekipi lahko dal ogromno,« je o svojem kapetanu povedal trener Sašo Filipovski. Osem klubov Finski reprezentant, ki je lani z izbrano vrsto nastopil na evropskem prvenstvu v Litvi, je bil štirikrat razglašen za najboljšega košarkarja v domovini (2003, 2006, 2007, 2009). Na seznamu njegovih klubov je osem imen: Piiloset, Reggio Emilia, Roseto, Scavolini, Himki, Granada, Varese in Union Olimpija. V Ljubljani je prvič igral od leta 2005 do 2007. |
Novo priložnost za zmago bodo imeli zmaji že drevi v Zadru v regionalni ligi ABA, v petek pa je na vrsti evroligaški spektakel v Stožicah, kamor prihaja supermočni Fenerbahče, ki je v odličnem uvodu v sezono premagal tudi NBA-moštvo Boston Celtics. »Stožice so res prelepa dvorana, kakršnih v Evropi ni veliko. Želim si, da bi nas prišlo spodbujat veliko gledalcev, saj je Ljubljana znana kot košarkarsko mesto,« pravi finski organizator Olimpijine igre, ki je zadnji dve sezoni igral za Varese v močnem italijanskem prvenstvu, kjer je prav tako nosil kapetanski trak. »Varese je košarkarsko mesto in zame je bil kapetanski trak velika čast. Enako velja tudi v Union Olimpiji, ki ima bogato tradicijo. Malce sem bil sicer presenečen, ko me je trener Filipovski določil za kapetana, po drugi strani pa sem to tudi pričakoval, saj sem najstarejši v ekipi. Vseeno sem zaradi tega zelo ponosen in se zavedam odgovornosti vodenja mlajših fantov, ki so željni dokazovanja,» Rannikko brez težav sprejema dodatno nalogo. V paru z mlajšim rojakom Sasujem Salinom, ki ima še bolj deški obraz kot kapetan, sta ubijalski tandem za tekmece, z mladim naturaliziranim Fincem iz BiH Emirjem Sulejmanovićem pa sestavljajo pravo finsko enklavo v Stožicah.
Ljubljenec občinstva že po prvi sezoni
Že ko je v sezoni 2005/2006 prvič igral za Union Olimpijo, je postal eden od ljubljencev izbirčnega ljubljanskega občinstva. Takrat je osvojil domače prvenstvo in pokal. »Vesel sem vrnitve v Ljubljano. Vem, v kakšnem položaju je Olimpija, a se ne bojim izziva, ki ga prinaša. Pričakovanja v tem trenutku ne smejo biti previsoka. Zavedati se moramo naše realnosti. Dal bom vse od sebe, da skupaj prikažemo čim lepšo košarko, predvsem pa moramo biti ekipa, ki ne pozna izgubljene žoge niti proti močnejšim nasprotnikom,« je odločen Rannikko.
