Svetovno prvenstvo se za slovensko reprezentanco preveša v drugo polovico, pred njo sta zelo pomembni tekmi. Namesto boja za uvrstitev v četrtfinale Slovenijo čaka bitka za obstanek v elitni diviziji. Če bi risi premagali Norveško, bi se lahko vmešali v boj za napredovanje, a ta tekma se ni iztekla po naših željah. Prejeli so tri enake gole v prvi tretjini, po podaji izza vrat, ko smo videli slabo sodelovanje branilcev in napadalcev v obrambnih nalogah. Očitno je šlo za slabo komunikacijo med igralci, to bodo najbolje vedeli sami in selektor.
Dan pozneje smo videli zelo dober odziv ekipe. Fantje so držali obljubo, da bodo popravili napake. Teh v dvoboju s Finsko res ni bilo več oziroma so jih zmanjšali na minimum. Videli smo dobro tekmo Slovenije, v igri je bilo veliko pozitivnih stvari, kot so vračanje v obrambo, agresivnost pred svojimi in nasprotnikovimi vrati, zaključevanje posameznih naletov. V slovenski ekipi je bilo čutiti več energije, zato lahko optimistično gledamo na prihajajoči tekmi s Češko in Belorusijo.
Vnovič se je izkazalo, koliko v naši reprezentanci pomeni odsotnost vsakega posameznega igralca, sploh ko gre za udarne može. Ne pozabimo, da na tem turnirju manjkata Anže Kopitar in Žiga Pance, zaradi kazni pa na tekmah proti Kanadi in Norveški ni igral Žiga Jeglič. To seveda še kako vpliva na igro slovenske izbrane vrste. Veseli tudi dejstvo, da vidno vlogo igrajo člani tretje in četrte peterke, ki nič več ne čakajo na učinke prvi peterk, ampak izdatno prispevajo svoj delež v igri. Moštvo je zdaj videti precej bolje, upam, da bo tako tudi na preostalih treh tekmah v skupini.
Pogled na lestvici obeh skupin znova potrjuje, da so ekipe zelo izenačene. Danes ne moremo več govoriti o posebnem presenečenju, ko katera od velesil izgubi tekmo z nižjerangiranim tekmecem. Ti se zdaj uvrščajo tudi v četrtfinale ali celo mešajo štrene v boju za kolajne. V Kölnu je tako visoko Latvija, v pariški skupini pa Norveška. To je dokaz, da se kakovostni vrh svetovnega hokeja širi.
