Dragić vodja tudi z razbito arkado

Zaradi odsotnosti lažje poškodovanega Jake Lakoviča je na prvih dveh pripravljalnih tekmah slovenske košarkarske reprezentance pred evropskim prvenstvom kapetanski trak upravičeno nosil najboljši igralec Goran Dragić. 26-letni Ljubljančan iz Kosez je nalogo opravil v slogu svojih mentorjev iz reprezentance (Lakoviča) in lige NBA (Steve Nasha).

Fizioterapevt Teo Djekić nam je povedal, da ste na tekmi z Ukrajino hoteli z razbito arkado na vsak način igrati naprej, čeprav bi vam jo samo zalepili. No, potem so vam jo le zašili.

Seveda sem želel igrati, in ker ni bilo šivov oziroma igle, sem bil res pripravljen za igro tudi v takšnem stanju. Potem so šli iskat opremo v zdravstveni dom, in ko sem dobil tri šive, sem zlahka nadaljeval. V NBA ob takih primerih, če se igralec ne vrne, med igralci takoj krožijo šale in zbadanje, da je soft guy (mehkužec, op. p.). Če bi šlo za kako resnejšo poškodbo gležnja, kolena ali česa drugega, se ne bi splačalo tvegati, a arkada res ni nič posebnega. Nad tem očesom sem si jo že večkrat poškodoval, in če bi si jo v isti tekmi še enkrat, bi šel pač še enkrat šivat in nazaj.

Vse skupaj je na tekmi z Ukrajino delovalo neverjetno dobro in hitro. Kot da niste nič utrujeni po prvem tednu priprav?

O ne, sam sem bil utrujen in sem težke noge začutil že po prvih petih minutah tekme z Ukrajino. Pozneje je bilo sicer že bolje, a to so pač priprave in moramo jih opraviti najbolje, kar se da.

Makedonijo vodi Aleš Pipan, ki vam je dal prvi pravo priložnost, ko ste po prihodu iz Ilirije opozorili nase v dresu Slovana. Srečata se verjetno ne, kaj pa slišita?

Žal se že dolgo nisva slišala, saj imava veliko obveznosti. Se pa vsakič, ko lahko in sva v Sloveniji, pogovoriva in sem tega vesel tudi tokrat. Tako kot ste rekli, mi je dal ravno Aleš prvi pravo priložnost v močni članski košarki in mu bom zaradi tega vedno zelo hvaležen.

Ko ste pred dobrim letom prišli nazaj v Phoenix, so vas verjetno čakale povsem drugačne razmere kot prvič, ko ste bili povsem novi, brez izkušenj in znanja jezika. Vseeno ste kmalu opozorili nase z odličnimi igrami, katerih vrhunec je bila tista zadnja četrtina v končnici s Spursi?

Bil sem novinec in mi je bilo v NBA vse novo, tokrat pa sem se iz Houstona vrnil vajen vsega. Z nasveti mi je veliko pomagal Steve Nash in ob njegovem odhodu in moji vrnitvi so me postavili za prvega organizatorja.

Verjetno je vodstvu žal, da so vas sploh spustili iz rok. Končali bi lahko tudi v katerem drugem klubu, sodeč po informacijah, da so vas želeli marsikje?

Pravzaprav v klubu niti niso isti ljudje, kot so bili ob mojem odhodu. Imel sem 4, 5 ponudb. Toronto, Houston, Charlotte, Denver in Phoenix, za katerega sem se z veseljem in takoj odločil.

Vzeli ste dres s št. 1, ker je bil tudi simbolični znak, da ste tokrat resnično postali Nashev naslednik in prvi branilec kluba, ki pa v primerjavi z vašo osebno igro ni imel ravno bleščeče sezone, kajne?

Seveda bi bilo lahko, kar zadeva klub, veliko bolje. Sem pa dejansko zadovoljen s svojo sezono, ki je bila najboljša v karieri. Že pred začetkom smo vedeli, da je v ekipi rebuilding (prenova, op. p.) in da imamo mlado ekipo, ki jo prava leta šele čakajo. Zamenjalo se je veliko igralcev in menim, da bo že sezona, ki prihaja, naša, in da bomo izkoristili priložnost.

Kaj pa reprezentanca, ki ima, sicer zelo oslabljena, veliko priložnost zaradi domačega terena?

Seveda je to prava priložnost, ki jo moramo izkoristiti skupaj z navijači. Verjamem, da smo močni in da lahko sežemo zelo, zelo daleč.

Ob medijskem dnevu ste dejali, da vam je všeč druženje z navijači kot v NBA, še posebno ker je bilo veliko predvsem pripadnic lepšega spola. Pa ne bo Maja (z Ljubljančanko Majo Kalamanda sta skupaj že nekaj let in bosta novembra dobila naraščaj, op. p.) zaradi te izjave ljubosumna?

Ma, ne ... Ona ve, da sem jaz njen in da je ona moja.