Ko je selektor Jure Zdovc v torek na parket v Laškem poslal Zorana Dragića, se je ta pognal v igro, kot bi se z verige strgal. To je Zoki, ki nikoli ne varčuje z močmi, ko gre za reprezentanco ali klub. Svojo neizčrpno energijo in voljo do dokazovanja zna prenesti tudi na soigralce. V Evropi je to cenjeno in spoštovano, v Združenih državah Amerike pa (še) ni.
Zaupa zastopniku
Po izvrstno odigrani letni ligi v Orlandu, Zoran je za nameček prej en mesec vadil v Miamiju, se mu je pred dnevi njegov zdaj že nekdanji klub Miami hladnokrvno odrekel in ga poslal v Boston. »To je liga NBA, ki je posel,« mirno pove Zoran, ki se je sprijaznil z dejstvom, da se za ameriškimi nasmeški (lahko) skriva marsikaj. »Prve dni sem precej razmišljal o tem, zdaj ne več,« prizna, da ga je nenadno slovo od Floride prizadelo. Zdaj upa, da bo hitro našel nov klub. Da bi ostal v Bostonu, skorajda ni možnosti.
Boston se je odpovedal Zoranu Dragiću 
»Hočem igrati v NBA, verjamem, da je tam prostor zame,« je odločen Dragić junior, ki je dal zastopniku Radetu Filipoviću vedeti, da ga zanima le Amerika. »Zaupam mu. On opravlja svoj posel, jaz svojega,« mu Zoki nameni še nekaj besed. Po eni od različic ni izključeno, da bi se celo vrnil v Evropo, zanj naj bi se ogrevalo nekaj dobrih evropskih klubov.
Poslovna odločitev
»Verjamem, da je Zoranu jasno, da gre za povsem poslovno odločitev Miamija in Bostona. To nima zveze z njegovo kakovostjo. Zoran je lačen dokazovanja. V ligi NBA ga še premalo poznajo, a sem prepričan, da se najde prostor zanj in da bo imel dobro pogodbo,« pa je o Zoranovi prihodnosti v ligi NBA prepričan 44-letni Igor Kokoškov, selektor Gruzije, sicer pa najmlajši Neameričan, ki je v sezoni 2002/03 postal pomočnik v NBA. Pred vrnitvijo v ZDA bo zvezdnik seveda pomagal slovenski reprezentanci na EP v Zagrebu. Z reprezentanco sme trenirati šele od prvega avgusta, ker tako velevajo pravila lige NBA. Sinoči je odigral še tretjo tekmo, Slovenija se je v Latviji merila s Poljaki. Na prvi tekmi v dresu Slovenije v novem ciklusu je Avstralcem v Laškem nasul 22 točk, dan zatem ga žoga in roka nista ubogali. »Morda je kriva utrujenost. Na tekmo smo prišli direktno iz Zreč. Lahko bi šli dan prej v Ljubljano,« opozori Zoran, ki bo oktobra postal očka. »Komaj že čakam! Še dva meseca sta ostala, res se veseliva,« še doda.
