Vsako veliko tekmovanje, svetovno košarkarsko prvenstvo zagotovo spada mednje, ima svoje junake in zvezdnike, ki s svojimi potezami zaslužijo dodatno pozornost. Pričakovati je, da se letos med te na turnirju v Španiji zavihti kapetan slovenske reprezentance Goran Dragić. Igralec Phoenixa je imel izvrstno sezono, Američane je obnorel z magijo in lahkotnostjo na parketu. Vse znanje, ki ga premore, je za dva meseca dal na voljo reprezentanci, ki ji je zvest že od leta 2004. »Smo prava ekipa, dobro in hitro smo se ujeli,« Gogi za uvod pove tisto klasično, že kar malce obrabljeno frazo, ki pa očitno v tem primeru le ni to. »Za nami sta dva sklopa napornih treningov. Tisti v Zrečah, tako pravijo moji soigralci, je bil še posebno zahteven,« pove o zahtevni vadbi pod taktirko selektorja Jureta Zdovca, ki kleše nov slovenski košarkarski rod.
Ne potrebuje plonk listka
Pri Juretu šale ob trdem delu ni, lenuhov in zabušantov Zdovc preprosto ne prenaša, nam je zaupal Dragić. »Pilimo akcije, spoznali smo vse sisteme. Zdaj jih vrtimo do onemoglosti, da postanejo avtomatizmi,« Gogi razkrije, da imajo pri Zdovcu 36 akcij, v Phoenixu 65. »Plonk listka ne potrebujem. Se pa lažje naučim akcije na treningu, kot pa da dobim v roke papir,« nadaljuje Goran, ki na turnir v Azijo ni potoval. »Potovanje na Kitajsko je moje soigralce zdelalo. Vrnili so se precej utrujeni. Ne vem, kdo se je odločil za to pot,« pomenljivo pravi in v smehu doda: »Če bi se nas igralce vprašalo, bi šli v Beograd!« Azija je preteklost, turnir v litovskem Kaunasu, ki bo ta teden, pa realnost. Od Dragića se veliko pričakuje, od odgovornosti pa ne beži. »Veliko spim in potem nimam niti časa, da bi o tem razmišljal,« spet začne v svojem šaljivem tonu, se hipoma zresni in da vedeti, da se odgovornosti ne boji. Porazdelil si jo bo z Erazmom Lorbkom. »Veva, da morava vzeti to breme. To od nas pričakujeta Jure in ekipa.« Če se kaj zalomi, bo Goran prvi, ki bo priznal, česa ni naredil dobro.
Goran bi, Jure ne Na zadnjih treh velikih tekmovanjih so slovenski košarkarji že v četrtfinalu naleteli na poznejšega prvaka (leta 2011 na Špance, 2013. na Francoze) ali podprvaka (leta 2010 na Turke). »Želim si, da bi imeli enkrat malce več sreče in dobili nekaj lažjega nasprotnika,« pravi Goran Dragić, ki bi tudi kalkuliral na kakšni izmed tekem v skupini. A je povsem jasno, da to ne bi bilo pogodu selektorju Juretu Zdovcu. »Jure je zelo tekmovalen tip. Vsakič bomo poskušali zmagati. Če bi se mene vprašalo, potem pa …« |
Kam bi rada Slovenija med svetovnimi velikani, je napovedal že Zdovc, ki se spogleduje s polfinalom. »Če Jure tako pravi, potem je realno,« se Goran odzove na Zdovčevo napoved. Ljubljančan na začasnem delu v ZDA bi bil povsem zadovoljen s četrtfinalom. »Najprej bo treba priti iz skupine. Letos smo bolj škorci v primerjavi z ekipo, ki smo jo imeli v minulih letih. Moramo biti realni. A ob pravi dnevni formi je mogoče prav vse.«
Na treningih včasih mesarsko
V zadnji sezoni lige NBA je Goran blestel. Ni pa samoumevno, da bo tako tudi v Evropi, kjer se igra druga(čna) košarka. Po pogovoru je jasno, da se Goran tega tudi zaveda. Njegova vloga v izbrani vrsti bo malce drugačna. »Vem, da nas ni veliko v ekipi, poleg mene še Zoran in Jaka Blažič, ki lahko s prodorom naredimo vrhunec in omogočimo soigralcem boljše pozicije za met.« Da bi imel premalo tekem, se Goran ne boji. V ligi NBA pred sezono odigra štiri, čeprav jih ima na voljo osem. To pot so mu v Phoenixu dovolili pet pripravljalnih obračunov v dresu Slovenije. Za dve dodatni se je domenil kar sam, šefi v Phoenixu so ustregli svoji prvi violini. Goran ima raje tekme na turnirjih kot tiste na treningih. »Na treningu se vsi želijo dokazati, sodnika nimamo, včasih se igra prav mesarsko.«
Erazem Lorbek z novimi težavami Selektor Jure Zdovc je zadovoljen z delom priprav v Kranjski Gori, a nima mirnega spanca predvsem zaradi Erazma Lorbka, ki se je vnovič poškodoval. Po sanirani poškodbi gležnja je to pot začutil bolečino v kolenu. »Ni v takšnem stanju, kot bi si želeli. Kljub temu pa upam in verjamem v srečen konec. Lorbek še ni pripravljen, še vedno ima težave. Ne le z gležnjem, ampak tudi s kolenom. Je optimist, to me veseli. Trdi, da se bo pripravil in da bo lahko igral. Dnevi tečejo,« je zaskrbljen Zdovc, ki z izbrano vrsto v petek odhaja v Litvo, kjer so do ponedeljka na sporedu tekme z Novo Zelandijo, Grčijo in Litvo. Lorbek bo med potniki, na prvih dveh tekmah bo igral tudi Goran Dragić. |
Če si odkrit, ni težav
Kako pa šefi v Phoenixu nadzirajo svojega dragocenega varovanca? »Nisem v stiku z njimi, to sem prepustil mojima zastopnikoma Radetu Filipoviću in Billyju Duffyju, ki sta most med Phoenixom in mano.« Že pred časom se je Goran pogovoril tudi s trenerjem Jeffom Hornacekom: »Opozoril me je, naj pazim nase, in svetoval, kako naj treniram.« Iz tona njegovega glasu je razbrati, da mu je iz dneva v dan bolj vseeno, ali bo pred začetkom sezone menjal klub. Za Slovenca se je ogrela Indiana, ki bi Phoenixu poslala dva košarkarja in nekaj denarja. »Če se bo to zgodilo, se pač bo. Na to nihče ne more vplivati. Bomo videli. Moja naloga je, da igram košarko. To se ne bo spremenilo niti ob selitvi, bom pa spoznal nove soigralce.«
Leta 2009 se je zaiskrilo na relaciji Jure Zdovc–Goran Dragić, danes selektor in kapetan sodelujeta zgledno. »Odkrita sva drug z drugim. Če si odkrit, potem ni težav,« Goran da vedeti, da je zgodba s Poljskega pozabljena. Goran tudi ceni, ker je bil Jure tako razumevajoč, ko so mu v Phoenixu postavili pogoje, kdaj sme in kdaj ne na parket v dresu Slovenije. »Vem, da je Juretu zaradi tega težko. Hotel sem igrati, a delodajalec je hotel drugače. Vemo pa, da me v ZDA mastno plačujejo, to je treba spoštovati.«
