Potem ko je 33-letni Dravograjčan Boštjan Nachbar z Barcelono sklenil dveletno pogodbo, se je takoj priključil pripravam slovenske košarkarske reprezentance za evropsko prvenstvo. Za vrsto Božidarja Maljkovića bo kot član Barçe, tam bo bržkone končal svojo klubsko kariero, najverjetneje prvič zaigral že konec tedna na turnirju v Celju. Domače EP od 4. do 22. septembra bo za izpolnitev sanj zanesljivo ena njegovih zadnjih, če ne zadnja priložnost v najljubšem dresu.
V minuli sezoni se je igralsko izkazal v Brose Basketsu iz Bamberga, palček med velikani se je vrnil med najboljše klube v Evropi, in nagrada je prišla pred začetkom reprezentančnih priprav na EP, ko je podpisal za Barço. »Barcelona je z mojim zastopnikom prvič navezala stik sredi minule sezone, a tedaj nisem želel zapustiti Brose Basketsa, ker sem se tam počutil odlično in sem želel pogodbo profesionalno oddelati do konca,« pravi Boki. »Za menoj je ena najboljših sezon v karieri in menim, da sem si pogodbo z Barcelono priigral in prigaral. Nič mi ni bilo podarjenega, saj se je vse dobro videlo na parketu. Bil sem najbolj zdrav v zadnjih šestih, sedmih letih. Izpustil sem vsega dve tekmi, eno zaradi bolezni in eno, ker me je trener spočil pred končnico,« je pojasnil 206 cm visoki košarkar. »V reprezentanci in na naših akcijah pa je vse skupaj iz leta v leto bolje organizirano in je napredek očiten. Za reprezentanco in njen uspeh bi dal vse klubske dosežke. Zame je celo bolj pomembna kot pa ta prestop,« pove.
Narediti korak več
Da je igranje za reprezentanco nekaj posebnega, je nakazal tudi s tem, ko je nagajivo napovedal, da bodo novinci morali prestati marsikateri sprejemni izpit. »Morali bodo peti pesmi Jana Plestenjaka,« se je pošalil. »O reprezentanci imam na začetku zelo dobre vtise, veliko je pozitivne energije, znamenja so zelo pozitivna. Veliko seveda moramo delati na napakah, a hvala bogu, da je tako. Verjamem, da bomo pritisk znali uporabiti v pozitivno smer. Vem, da se od mene pričakuje zelo veliko, a pot bo verjetno najtežja doslej, saj igramo doma in je vsaj deset favoritov za prva mesta,« meni Nachbar.
»Ko pogledam nazaj, smo si včasih zaslužili več, kot smo dosegli, a smo se potem zaradi različnih razlogov ustavili. Tudi zaradi navijačev upam, da se tokrat ne bomo, in ko se spomnim, kje vse so nas podpirali in kam hodili zaradi nas, me je kar strah, kaj bo tukaj. A to je tisti pozitiven strah, saj že zdaj vidim, kakšno bo vzdušje na naših tekmah, ki si ga nasprotniki še niti ne predstavljajo. Ravno zaradi navijačev upam, da nam bo letos uspelo narediti ta korak več.« In kaj bi pomenila kolajna? »Uspeh na tem EP bi mi pomenil največ v karieri, kljub temu da sem igral v NBA in reprezentanca nima primerjave z ničimer. Pomeni mi največ. Težko nas bo kdo premagal,« je končal Boštjan Nachbar.
Lažje z Erazmom Izkušenemu in vedno iskrenemu koroškemu Primorcu, ki je ženo Anko spoznal na reprezentančni akciji mlajše selekcije v Idriji (imata hčerki Ajdo in Taro), ni bilo težko odgovarjati na neugodna vprašanja glede odpovedi poškodovanih in nepoškodovanih nesojenih reprezentantov. »Kar zadeva Erazma Lorbka, gre za poškodbo, in sam najbolje vem, kaj te pomenijo. Osebno mi je zelo žal, da ga tokrat ne bo z nami, in sem vesel, da bom z njim igral v Barceloni. Ženi sta dobri prijateljici in prvič bom v tujini imel slovenskega soigralca. Kar pa zadeva Bena Udriha, mi bo njegova odločitev za vedno ostala nerazumljiva. Prek spleta sem nekaj tednov pred reprezentančnim zborom zaslutil, da ga ne bo. Upal sem, da si bo premislil in nam prišel pomagat, a odločil se je drugače.« |