Še malo, pa bo šlo zares. Volilna skupščina Atletske zveze Slovenije bo 6. decembra, za štiriletni mandat pa se bosta potegovala Roman Dobnikar, ta je 20. januarja po odstopu Gregorja Benčine na nadomestnih volitvah dobil enoletni mandat, in Andrej Kocič. Slednji je javnost prek medijev že nagovoril in skiciral svoj predsedniški program, včeraj je načrte za kraljico športov sedmi sili predstavil še Dobnikar. Skupna točka obeh je, da sta bili predstavitvi programov resnično skrajno teoretični, praksa pa je tista, ki določa uspešnega ali neuspešnega predsednika. Zato omenimo tiste stvari, ki jih je Roman Dobnikar v primeru izvolitve konkretno naznanil. »Ni najpomembnejši predsednik, temveč ekipa,« kandidat za predsednika v posamičnem športu poudarja pomembnost sodelovanja med različnimi plastmi slovenskega atletskega športa. Vladimir Kevo bi v primeru Dobnikarjeve izvolitve ostal vodja stroke, tekmovalno in tehnično komisijo bi vodil Andrej Udovč, Jan Žumer bo v upravnem odboru zastopal atlete. Andreju Jeričku še naprej pripada mesto predsednika trenerske stroke, šolska in otroška atletika pa je področje Robija Krehta. Funkcijo predsednika nadzornega odbora bi še naprej opravljal Gregor Istenič. Skupščina bo, denimo, poleg predsednika izvolila še člane upravnega odbora, tudi tu ima Roman Dobnikar svoj kandidatni seznam.
Vrhunskost
Dobnikarjev in Kocičev program se bistveno razlikujeta v eni točki. Predsednik AZS do torkove skupščine, in morebiti tudi še dlje, je za podporo vrhunski atletski selekciji (»To ne pomeni, da ne cenimo rekreacije,« pravi Roman Dobnikar), medtem ko daje Andrej Kocič večji pomen rekreativni atletiki. Tako Dobnikar kot Kocič sta spregovorila tudi o projektih, a pri teh vemo, kako je. Denar je športa vladar. »Lotili se bomo prenove aktov AZS, oblikovati želimo blagovno znamko Slovenska atletika, tudi izboljšati infrastrukturo. V mislih namreč imam nacionalni center slovenske atletike v Ljubljani, tu je tudi regijska infrastruktura. Prav tako želimo izboljšati sistem tekmovanj. Spet si želim atletske lige, tudi v otroški in šolski atletiki vidim velik razvojni potencial,« je omenil Dobnikar. O proračunskem denarju pa je kandidat za atletskega predsednika na torkovi skupščini navrgel: »Tudi če bi imeli dva ali tri milijone proračunskih evrov, bi bilo denarja premalo. A takšno vsoto je nerealno obljubljati. Zdajšnji proračun, ta je približno milijon evrov, bomo skušali vsaj obdržati. Od tega milijona pa polovico zneska dobimo iz sponzorskih virov. Hkrati je treba omeniti, da je AZS v primerjavi s kakšnimi drugimi slovenskimi zvezami v dokaj dobrem stanju. Ne smemo pa se več boriti med seboj, kot se je to včasih v preteklosti dogajalo, temveč kot ekipa graditi atletsko zvezo v prid športa in športnikov,« je še navedel Roman Dobnikar.