VELENJE – Do konca rokometnega državnega prvenstva je še krog, a jasno je, da je velenjsko Gorenje obranilo naslov državnega prvaka. Skupaj so v Šaleški dolini zbrali tri naslove najboljšega, pri zadnjih dveh jih je do krone trenersko vodil Branko Tamše. Ker mu ob tem Gorenjevo vodstvo po letošnji sezoni ni podaljšalo sodelovanja, je Tamše pravi sogovornik, da ponazori zadnji dve leti uspešnega športnega življenja priljubljenih os.
»Občutki so res fenomenalni. Izjemno sem zadovoljen s tem, kar smo v zadnjih dveh letih naredili v državnem prvenstvu. Ob tako močni konkurenci, kot je bila, nam je v dveh sezonah uspelo oddati pet točk, in, kot zanimivost, teh pet točk nam je, do zdaj, vzel le Koper. Tako smo praktično pustili drobtinice, ob tem, da je bilo veliko klubov, ki so bili še kako našpičeni, da bi nam vzeli točke. Tu mislim na naša dva glavna konkurenta, Celje in Koper, potem pa tudi vse druge z Mariborom na čelu, pa Trebnje, Krko in tako naprej. Na vseh treh frontah smo igrali dosti dobro, ob tem smo imeli kar precej smole s poškodbami. Z optimalno igralsko zasedbo bi verjetno v ligi prvakov izločili Flensburg, a to se žal ni zgodilo. To so te stvari, ki me bodo bolele oziroma razmišljam o njih veliko bolj kot o vseh teh zmagah, ki smo jih dosegli. Čeprav, normalno, te zmage me veselijo in mi nekako dokazujejo, da smo se pravilno odločili, da smo hodili po pravi poti, da smo skupaj s sodelavci vse speljali tako, kot je treba. Da smo bili, upam si trditi, najbolje fizično pripravljeni. To se kaže tudi zdaj v končnici, ko bom rekel nasprotniki padajo kot domine, in lahko samo rečem, da smo tisto, kar sem si zamislil pred tremi leti in pol, v dobršnem delu nekako realizirali. Izjemno sem vesel, da smo vse te igralce, ki smo jih pripeljali, sistematsko dvignili na neki višji nivo oziroma na zelo visokega. Da so kot po tekočem traku postajali reprezentantje raznih držav, da so dobili ponudbe izjemno bogatih tujih klubov. Zato sem toliko bolj vesel, da sem bil del tega, da sem dal nekaj svojega, da smo vsi skupaj rasli, tako igralci kot tudi sam. In na koncu šteje le rezultat. To je produkt dela, očitno je bilo tisto pravo, kar ne nazadnje potrjujeta ta dva naslova državnih prvakov,« je bil Tamše izčrpen za uvod.
Pravilna pot
Kljub odhodu nekaterih igralcev po koncu sezone ga ne skrbi za prihodnost kluba. »Ko sem bil še aktualen kot trener za prihodnost, kar v tem trenutku nisem več, sem sam predlagal določene igralce, ki sem jih pomagal novačiti skupaj z direktorjem in smo jih pripeljali v klub. Imel sem zgodbo oziroma jo še vedno imam v glavi, ampak žal ta nikoli ne bo realizirana. Kako in kaj naprej? Upam in verjamem, da bodo moji sodelavci, ki vsi po vrsti ostajajo v klubu, znali nadaljevati po tej poti. Kajti videli so, da je ta pravilna, in verjamem, da se bodo ti fantje, ki bodo prišli zapolnit to vrzel, ki bo zagotovo nastala, poskušali čim prej in čim bolje aklimatizirati, napredovati, doseči nivo, kakršnega so njihovi predhodniki. Gotovo, da jim je pot tlakovana, da so zdaj pod povečevalnim steklom, kajti Gorenje ni več neznanka v Evropi. Po našem klubu se zgledujejo vsi veliki klubi in tako bodo tudi oni pod drobnogledom in verjamem, da bodo znali to izkoristiti. Ampak le s trdim delom in dobrimi igrami ter tako, da bodo šli po poti teh predhodnikov,« pravi.
Takšno je življenje
In kakšne občutke ima ob slovesu iz rokometnega Gorenja, ko zapušča trenersko mesto? »Gotovo je malce čudno, da moram po dveh zaporednih naslovih zapustiti mesto trenerja. Občutki so gotovo čudni. Ampak to je zdaj staro že več mesecev. Zelo sem vesel oziroma ponosen na sebe, na igralce, da nam je po teh kar šokantnih novicah uspelo zadržati ta nivo, ga po mojem mnenju še dvigniti in doseči ta uspeh, zato sem res vesel in ponosen. Drugače pač, takšno je življenje, to je bila klubska legitimna pravica, oni so se odločili, novi igralci, novi trener, nova zgodba. Velikokrat sem že rekel, da bi se rad zahvalil rokometnemu klubu Gorenje za priložnost, ki sem jo dobil. Menim oziroma to bo ocenila javnost, da sem jo dobro izkoristil oziroma maksimalno. V isti sapi moram reči, da sem v ta projekt dal celega sebe in rokomet postavil na prvo mesto, čeprav imam mlado družino. Ni mi žal, mi je pa žal, da ne bom mogel nadaljevati te zgodbe. Ampak moja želja je, da bi v bližnji prihodnosti dobil ambiciozen klub z ambicioznimi igralci, da se bom lahko z njimi vsak dan veselil, delal, trpel, kajti tam se najbolje počutim in verjamem, da bodo potem prišli uspehi, kjer koli že bom. Gotovo bom dal vse od sebe,« meni še nekaj dni Gorenjev trener.
Ali ima kakšne zamere do določenih ljudi v klubu? »Ne, reči moram, da do nikogar v klubu ne gojim nobene zamere. To je sestavni del športa. Seveda se je tudi meni zdelo čudno, da moram po dveh zaporednih naslovih zapustiti klub, ampak tako pač je. Prej si tega nikoli nisem mislil. Pri nas je v modi, da te, ko ti ne gre oziroma ko ne dosežeš cilja, zamenjajo. To je pri nas precej redna praksa. Takšnih mojih primerov pa verjetno ni bilo veliko. Ampak drugače moram reči, da do nikogar ne gojim nobene zamere,« je še navrgel.
Še vedno na trgu
Naslednja trenerska destinacija Branka Tamšeta še ni znana. »Točno tako. V tem trenutku potekajo nekateri pogovori, nekatere variante so, če se kateri koli klub boji, da sem kar koli ... Še vedno sem na trgu, nisem vezan nikamor, tako da lahko z menoj z lahkoto stopijo v stik, kajti tudi menedžerjev nimam. Odprt sem za vse debate in se že veselim, da bom nekje spet zadihal oziroma da bom lahko delal to, kar najbolje znam, se pravi treniral določen klub,« je strnil misli o prihodnosti.
